Page 170 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 170
kmet, pol proletarec
Kot primer naprednega kmeta je sogovornik navedel zgornjega sose-
da v vasi in kot prednost pri kmetovanju izpostavil, da je kosil travo, pre-
den so jo tudi ostali:
Včas je bla prva krošnja, ko smo otroc nehal v šolo hodit, sred junija.
On je konc maja mel že vse pokošen. Ta trava je za žival boljša, ima
še velik dobrga v seb, pol to postane slama. Izsuši se, ni več soka not.
Je bil napredn. En ljudje so ga kritiziral, ker so bili nevoščljiv. Je pa
večkrat kosil pol.
V socializmu so imele kmetijske zadruge organizirana izobraževanja
po vaseh, v sklopu katerih so na terenu predavali strokovnjaki za kme-
tijstvo. Podjeten kmet se jih je udeleževal, saj je moral biti odprt za nova
učenja, pripravljen prisluhniti koristnim nasvetom in jim slediti:
Je blo o predelavi trave. Da je treba pravočasno kosit, kako naj se po-
suši to. Pol so se začel silosi, ko se na polsuho not stlačilo pa kolk mora
bit potlačen, da se ne pokvar, pa kako se to ven črpa. Pol o predelavi
mleka. Če boste futral to in to, bo več mleka. Če bo več maščobe, bo
boljša cena itd. Kdor je znal to poslušat, je blo koristno. Eni pa niso
to poslušal. Mislo je, js to vse znam. Ampak vsega nikol ne znaš. To je
blo tut še v 70. letih.
Iz povedanega razberemo, da je bil cilj podjetnih kmetov tudi inten-
ziviranje kmetijskih praks za rast dohodka in več pridelka na velikost ob-
delovalne površine, pri čemer so kmetijske zadruge odigrale pomembno
izobraževalno vlogo.
Kot navaja Ana Barbič, je bilo povečanje pridelave hrane v Sloveniji
in Jugoslaviji temeljni cilj kmetijske politike. Uspešni kmetje, pri čemer je
bila uspešnost merjena z dobrim (ekonomskim) stanjem kmetije in zago-
tovljenim nasledstvom, so cenili visoke donose in intenziviranje proizvo-
dnje. Kmetijska pospeševalna služba je veljala za najpomembnejši člen
osnovnih enot kmetijskih organizacij z nalogo organiziranja in pospeše-
vanja tržne pridelave preko uvajanja novih tehnologij ter sodobnih oblik
medsebojnega povezovanja pridelovalcev kot tudi povezovanja pridelo-
valcev z matično zadružno organizacijo. Čeprav je bilo delo pospeševalne
službe na terenu usmerjeno predvsem v povečanje kmetijske pridelave in
odkup tržnih viškov, so pospeševalci kmetom tudi svetovali, kako prido-
biti kredite za posodobitev in razširitev kmetijske proizvodnje. Redkeje
so se ukvarjali s področji, ki niso bila neposredno in kratkoročno vezana
170
Kot primer naprednega kmeta je sogovornik navedel zgornjega sose-
da v vasi in kot prednost pri kmetovanju izpostavil, da je kosil travo, pre-
den so jo tudi ostali:
Včas je bla prva krošnja, ko smo otroc nehal v šolo hodit, sred junija.
On je konc maja mel že vse pokošen. Ta trava je za žival boljša, ima
še velik dobrga v seb, pol to postane slama. Izsuši se, ni več soka not.
Je bil napredn. En ljudje so ga kritiziral, ker so bili nevoščljiv. Je pa
večkrat kosil pol.
V socializmu so imele kmetijske zadruge organizirana izobraževanja
po vaseh, v sklopu katerih so na terenu predavali strokovnjaki za kme-
tijstvo. Podjeten kmet se jih je udeleževal, saj je moral biti odprt za nova
učenja, pripravljen prisluhniti koristnim nasvetom in jim slediti:
Je blo o predelavi trave. Da je treba pravočasno kosit, kako naj se po-
suši to. Pol so se začel silosi, ko se na polsuho not stlačilo pa kolk mora
bit potlačen, da se ne pokvar, pa kako se to ven črpa. Pol o predelavi
mleka. Če boste futral to in to, bo več mleka. Če bo več maščobe, bo
boljša cena itd. Kdor je znal to poslušat, je blo koristno. Eni pa niso
to poslušal. Mislo je, js to vse znam. Ampak vsega nikol ne znaš. To je
blo tut še v 70. letih.
Iz povedanega razberemo, da je bil cilj podjetnih kmetov tudi inten-
ziviranje kmetijskih praks za rast dohodka in več pridelka na velikost ob-
delovalne površine, pri čemer so kmetijske zadruge odigrale pomembno
izobraževalno vlogo.
Kot navaja Ana Barbič, je bilo povečanje pridelave hrane v Sloveniji
in Jugoslaviji temeljni cilj kmetijske politike. Uspešni kmetje, pri čemer je
bila uspešnost merjena z dobrim (ekonomskim) stanjem kmetije in zago-
tovljenim nasledstvom, so cenili visoke donose in intenziviranje proizvo-
dnje. Kmetijska pospeševalna služba je veljala za najpomembnejši člen
osnovnih enot kmetijskih organizacij z nalogo organiziranja in pospeše-
vanja tržne pridelave preko uvajanja novih tehnologij ter sodobnih oblik
medsebojnega povezovanja pridelovalcev kot tudi povezovanja pridelo-
valcev z matično zadružno organizacijo. Čeprav je bilo delo pospeševalne
službe na terenu usmerjeno predvsem v povečanje kmetijske pridelave in
odkup tržnih viškov, so pospeševalci kmetom tudi svetovali, kako prido-
biti kredite za posodobitev in razširitev kmetijske proizvodnje. Redkeje
so se ukvarjali s področji, ki niso bila neposredno in kratkoročno vezana
170
