Page 185 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 185
Za boljši življenjski standard
tivnejšo in najstabilnejšo delovno silo v podjetju, tudi zato, ker so bili za
razliko od mestnega proletariata že od otroštva vajeni trdo delati, svoje
delovne navade in veščine, kot je dobro gospodarjenje, tudi skromnost in
žrtvovanje, pa so v določeni meri prenesli na svoja delovna mesta. Pomen
socializacije kmečkih otrok v delo izpostavi tudi sogovornik Janez, rojen
leta 1936 v Idrskem pri Kobaridu: »Mi smo bli še navajeni v delo. Ko smo
iz šole pršli, je blo doma pisalo: »‘Pojej, vzem grablje al motiko in prid.‘ Na
listku, če ni blo nobenga doma. Mi smo še bli uvajani, tist, k ne zrase s tis-
tim delom gor, ne bo čutu, da ga je treba nardit.«
Seveda pa lahko iz teh pripovedi sklepamo tudi, da so polkmetje na
delovna mesta pogosto prihajali utrujeni, še posebej v času poletne sezo-
ne, ko je bilo na kmetijah več dela. V mislih moramo imeti tudi morebitne
izostanke polkmetov v službi zaradi dela doma na kmetiji, bolezni in nes-
reče pri delu. Prav tako pa lahko k temu dodamo še, da jim je zaradi po-
poldanskega dela na kmetijah zmanjkalo časa za izboljšanje kvalifikacije
na delovnih mestih, ki je včasih od delavcev zahtevala, da so na svojih de-
lovnih mestih ostajali dlje zaradi učenja novih veščin.
Proces modernizacije kmečkih gospodinjstev z modernimi
kmetijskimi napravami in dvig standarda
Ker so bili polkmetje zaposleni in so hkrati delali tudi doma na kmetiji, je
to zaradi dodatnega dohodka pomenilo boljši življenjski standard in ne-
kateri so jih označili za »fine kmete«, ker so lahko kupili boljše stvari in
več, npr. boljša oblačila, avto in lepše hiše. »Živeli so nekoliko boljše živ-
ljenje,« so mi večkrat dejali sogovorniki. Z denarjem od plače so plačevali
davke in stroške električne energije, popravljali in vzdrževali poslopja. Še
pomembneje pa je bilo, da so lahko v svojo kmetijo vložili dodatno zaslu-
žen denar – v nakup umetnih gnojil, novih in boljših semen, kar je pome-
nilo tudi večji pridelek. Tako je bilo lažje voditi kmetijo in nekateri kme-
tje so vlagali tudi v nakup krav ali druge živine.
Podjetnost polkmetov je razvidna iz tega, da so denar vlagali v na-
kup orodij in kmetijske mehanizacije, največ v motorne kosilnice, trak-
torje, nakladalke za seno in traktorske priključke. Nakup motorne ko-
silnice sogovorniki umeščajo v obdobje po letu 1960, nakup traktorja pa
v čas po letu 1970. Traktor je veljal za največji družinski nakup, za kate-
rega se je pogosto vzelo denarno posojilo pri banki ali kmetijski zadrugi.
Sogovornik Slavoj, rojen leta 1940 v Rogačicah na Dolenjskem, kmet in
voznik viličarja pri Slovenskih železnicah v Ljubljani, je opozoril na po-
185
tivnejšo in najstabilnejšo delovno silo v podjetju, tudi zato, ker so bili za
razliko od mestnega proletariata že od otroštva vajeni trdo delati, svoje
delovne navade in veščine, kot je dobro gospodarjenje, tudi skromnost in
žrtvovanje, pa so v določeni meri prenesli na svoja delovna mesta. Pomen
socializacije kmečkih otrok v delo izpostavi tudi sogovornik Janez, rojen
leta 1936 v Idrskem pri Kobaridu: »Mi smo bli še navajeni v delo. Ko smo
iz šole pršli, je blo doma pisalo: »‘Pojej, vzem grablje al motiko in prid.‘ Na
listku, če ni blo nobenga doma. Mi smo še bli uvajani, tist, k ne zrase s tis-
tim delom gor, ne bo čutu, da ga je treba nardit.«
Seveda pa lahko iz teh pripovedi sklepamo tudi, da so polkmetje na
delovna mesta pogosto prihajali utrujeni, še posebej v času poletne sezo-
ne, ko je bilo na kmetijah več dela. V mislih moramo imeti tudi morebitne
izostanke polkmetov v službi zaradi dela doma na kmetiji, bolezni in nes-
reče pri delu. Prav tako pa lahko k temu dodamo še, da jim je zaradi po-
poldanskega dela na kmetijah zmanjkalo časa za izboljšanje kvalifikacije
na delovnih mestih, ki je včasih od delavcev zahtevala, da so na svojih de-
lovnih mestih ostajali dlje zaradi učenja novih veščin.
Proces modernizacije kmečkih gospodinjstev z modernimi
kmetijskimi napravami in dvig standarda
Ker so bili polkmetje zaposleni in so hkrati delali tudi doma na kmetiji, je
to zaradi dodatnega dohodka pomenilo boljši življenjski standard in ne-
kateri so jih označili za »fine kmete«, ker so lahko kupili boljše stvari in
več, npr. boljša oblačila, avto in lepše hiše. »Živeli so nekoliko boljše živ-
ljenje,« so mi večkrat dejali sogovorniki. Z denarjem od plače so plačevali
davke in stroške električne energije, popravljali in vzdrževali poslopja. Še
pomembneje pa je bilo, da so lahko v svojo kmetijo vložili dodatno zaslu-
žen denar – v nakup umetnih gnojil, novih in boljših semen, kar je pome-
nilo tudi večji pridelek. Tako je bilo lažje voditi kmetijo in nekateri kme-
tje so vlagali tudi v nakup krav ali druge živine.
Podjetnost polkmetov je razvidna iz tega, da so denar vlagali v na-
kup orodij in kmetijske mehanizacije, največ v motorne kosilnice, trak-
torje, nakladalke za seno in traktorske priključke. Nakup motorne ko-
silnice sogovorniki umeščajo v obdobje po letu 1960, nakup traktorja pa
v čas po letu 1970. Traktor je veljal za največji družinski nakup, za kate-
rega se je pogosto vzelo denarno posojilo pri banki ali kmetijski zadrugi.
Sogovornik Slavoj, rojen leta 1940 v Rogačicah na Dolenjskem, kmet in
voznik viličarja pri Slovenskih železnicah v Ljubljani, je opozoril na po-
185
