Page 187 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 187
Za boljši življenjski standard
ga terena strojna obdelava zemlje izključena: »Pr nas je že teren tak, da
prov velik kmet ne moreš bit. Traktorja se ni splačalo imet za take male
kos zemlje in sej nisi prišo do njega.«
Podobno težavo z uporabo mehanizacije kot v hribovskih kmetijah
na Gorenjskem, Štajerskem in severnem Primorskem so imeli tudi na ob-
močju Južne Primorske, kjer so kmetovali na terasah. Nino, rojen leta
1947 v Borštu na Primorskem, elektromehanik, mi je v smehu povedal, da
se mu njegov traktor še do danes ni amortiziral in s tem opozoril na vi-
sok finančni vložek, povezan z investicijo v stroje in prepočasno povrni-
tev tega vložka:
Je bil predrag in js sem premalo pridelal. Nisem mel možnosti da bi
komasiral. Same cokle. Sem dal vlogo na kmetijsko-zemljiško skup-
nost za komasacijo pred petnajstimi leti, da bi združo zemljo. Lahk
planiraš sadovnjak, oljčnik. Bi pršo do viškov in bi lahko kaj zaslu-
žo. Vse smo kopali na roke z motiko. Traktor ni pršo zraven. Niti mali
stroj ne. Tamičkena frezarca še mogoče, ampak si se matral. Zato je
blo tolko nesreč. Nisi mel ki obračat, je blo vse miniaturno. Je blo v
štartu narejeno za ročno obdelavo. Hlevski gonj sva s sinom znosla
na rokah.
Kot je opozoril Feri, rojen leta 1948 v Selu na Goričkem v Prekmurju,
ki je bil po poklicu novinar in kmet, so imele prve traktorje in ostalo kme-
tijsko mehanizacijo državne kmetije ter zadruge, kmetje pa so jih za pla-
čilo lahko najeli v obliki »usluge«:
Državne kmetije so že mele v 50-ih veš kako mehanizacijo. Na vasi so
zadruge prve mele traktorje, pri kateri si lahko za plačilo najel trak-
torista za delo. 63. leta je zadruga mela traktor in je usluge delala. Mi
smo meli dosti zemlje v Prosenjakovcih, je potem prišo pa smo poželi
pa tiste snope je blo treba domov vozit. Smo se pač dogovorili s trak-
toristom, pa je prišo pa pripelu. To se je plačalo. To je blo v 60-ih letih
pa še prej. Zadruga je delala tut usluge, kot je škropljenje. To so te sta-
re sorte jablan ble in vsako pomlad je mela zadruga eno motorno pre-
vozno škropilnico. Jo je prpeluo pa zakurblal pa so škropili tako rume-
no škropivo. To je vse poklalo. To ni blo ekološko. Spomladi so s tistim
poškropili vsa drevesa. Si to pač plačal.
Feri je izpostavil tudi, da so se pred pojavom kmečke mehanizacije
na posameznih kmečkih gospodarstvih ustanavljale strojne skupnosti na
187
ga terena strojna obdelava zemlje izključena: »Pr nas je že teren tak, da
prov velik kmet ne moreš bit. Traktorja se ni splačalo imet za take male
kos zemlje in sej nisi prišo do njega.«
Podobno težavo z uporabo mehanizacije kot v hribovskih kmetijah
na Gorenjskem, Štajerskem in severnem Primorskem so imeli tudi na ob-
močju Južne Primorske, kjer so kmetovali na terasah. Nino, rojen leta
1947 v Borštu na Primorskem, elektromehanik, mi je v smehu povedal, da
se mu njegov traktor še do danes ni amortiziral in s tem opozoril na vi-
sok finančni vložek, povezan z investicijo v stroje in prepočasno povrni-
tev tega vložka:
Je bil predrag in js sem premalo pridelal. Nisem mel možnosti da bi
komasiral. Same cokle. Sem dal vlogo na kmetijsko-zemljiško skup-
nost za komasacijo pred petnajstimi leti, da bi združo zemljo. Lahk
planiraš sadovnjak, oljčnik. Bi pršo do viškov in bi lahko kaj zaslu-
žo. Vse smo kopali na roke z motiko. Traktor ni pršo zraven. Niti mali
stroj ne. Tamičkena frezarca še mogoče, ampak si se matral. Zato je
blo tolko nesreč. Nisi mel ki obračat, je blo vse miniaturno. Je blo v
štartu narejeno za ročno obdelavo. Hlevski gonj sva s sinom znosla
na rokah.
Kot je opozoril Feri, rojen leta 1948 v Selu na Goričkem v Prekmurju,
ki je bil po poklicu novinar in kmet, so imele prve traktorje in ostalo kme-
tijsko mehanizacijo državne kmetije ter zadruge, kmetje pa so jih za pla-
čilo lahko najeli v obliki »usluge«:
Državne kmetije so že mele v 50-ih veš kako mehanizacijo. Na vasi so
zadruge prve mele traktorje, pri kateri si lahko za plačilo najel trak-
torista za delo. 63. leta je zadruga mela traktor in je usluge delala. Mi
smo meli dosti zemlje v Prosenjakovcih, je potem prišo pa smo poželi
pa tiste snope je blo treba domov vozit. Smo se pač dogovorili s trak-
toristom, pa je prišo pa pripelu. To se je plačalo. To je blo v 60-ih letih
pa še prej. Zadruga je delala tut usluge, kot je škropljenje. To so te sta-
re sorte jablan ble in vsako pomlad je mela zadruga eno motorno pre-
vozno škropilnico. Jo je prpeluo pa zakurblal pa so škropili tako rume-
no škropivo. To je vse poklalo. To ni blo ekološko. Spomladi so s tistim
poškropili vsa drevesa. Si to pač plačal.
Feri je izpostavil tudi, da so se pred pojavom kmečke mehanizacije
na posameznih kmečkih gospodarstvih ustanavljale strojne skupnosti na
187
