Page 180 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 180
kmet, pol proletarec
Sogovorniki so poudarili, da niso bili vsi kmetje navdušeni nad
možnostjo zaposlitve izven kmetije. Predvsem kmetje iz nekoliko večjih
kmetij, ki so morali doma skrbeti za številne živali, so se bali, da bi nji-
hova kmetija propadla. Kljub temu so se mnogi odločili za zaposlitev, ker
so ugotovili, da jim delo doma na kmetiji ne zagotavlja rednega mesečne-
ga zaslužka, ki je bil le občasen, pogosto premajhen in sezonske narave.
Miha, leta 1948 rojen na Rakovcu na Štajerskem , ki je bil zaposlen kot že-
lezar v železarni Štore, se je spominjal: »V službi sem služil denar, doma
ga ni bilo. Če smo prodali kravo ali tele, je šel ta denar za davke ali za po-
pravilo nečesa.« Če nihče ni v družini ni bil zaposlen izven kmetije, so so-
govorniki to opisali kot mnogo skromnejše življenje.
Ko sem sogovornika Slavoja, rojenega leta 1940 v Rogačicah na
Dolenjskem, ki je kmetoval in služboval na Železnici v Ljubljani, vpraša-
la o njegovih motivih za zaposlitev, je izpostavil, da kmetija ni omogoča-
la rednega mesečnega dohodka, saj sta bila tako delo kot tudi zaslužek se-
zonske narave:
Zmeri so ble potrebe večje, kot so bli dohodki. Vsota od kmetije je glih
tulk presegala, da tut otroškega dodatka nismo dobl. Za gozdno upra-
vo sn s konjem vozil les. To ni bil redn šiht, kadar so rabl. Pozim in
spomlad je blo. Ni pa blo rednih dohodkov. En let smo prodal krom-
pir v Trbovlje enmu, ki je krompir peko na ulici, smo pol kiperco [trak-
torska prikolica] kupl. Neki malga dnarja je dodal. Ni blo mesečne-
ga dohodka, je blo sam sezonsko. Hčere so kostanj nabirale. Sn ga pelo
u službo, je tulk denarja dal, da so si pol vsaka svoj bicikl kupile za
tist. Borovnice so nabirale punce, hmelj za 14 dni sezonsko. Včas par
mescev ni blo dohodka, davki so pa bli.
Zaposleni kmetje so prejemali redno mesečno plačo, kar jim je dajalo
občutek finančne varnosti in stabilnosti v primerjavi z delom na kmeti-
ji, kjer je bil pridelek pogojen z nenehnim delom in tudi pod vplivom vre-
mena ter zato manj gotov. Kmečka gospodarstva, ki so prejemala doda-
tni vir zaslužka izven kmetovanja, so se npr. lažje zoperstavila tveganju
v obdobjih krize (Marjeta, 1944, Lučine pod Gorenjo vasjo v Poljanski do-
lini na Gorenjskem, zaposlena v Loških tovarnah hladilnikov, ki je doma
staršem pomagala na kmetiji): »Najboljš je, de je plača. Če ti vreme vzame,
nimaš nč. Nkol ni obdelan. Del je kr naprej. Ko sem pršla iz službe domov,
je blo treba it naprej delat.«
180
Sogovorniki so poudarili, da niso bili vsi kmetje navdušeni nad
možnostjo zaposlitve izven kmetije. Predvsem kmetje iz nekoliko večjih
kmetij, ki so morali doma skrbeti za številne živali, so se bali, da bi nji-
hova kmetija propadla. Kljub temu so se mnogi odločili za zaposlitev, ker
so ugotovili, da jim delo doma na kmetiji ne zagotavlja rednega mesečne-
ga zaslužka, ki je bil le občasen, pogosto premajhen in sezonske narave.
Miha, leta 1948 rojen na Rakovcu na Štajerskem , ki je bil zaposlen kot že-
lezar v železarni Štore, se je spominjal: »V službi sem služil denar, doma
ga ni bilo. Če smo prodali kravo ali tele, je šel ta denar za davke ali za po-
pravilo nečesa.« Če nihče ni v družini ni bil zaposlen izven kmetije, so so-
govorniki to opisali kot mnogo skromnejše življenje.
Ko sem sogovornika Slavoja, rojenega leta 1940 v Rogačicah na
Dolenjskem, ki je kmetoval in služboval na Železnici v Ljubljani, vpraša-
la o njegovih motivih za zaposlitev, je izpostavil, da kmetija ni omogoča-
la rednega mesečnega dohodka, saj sta bila tako delo kot tudi zaslužek se-
zonske narave:
Zmeri so ble potrebe večje, kot so bli dohodki. Vsota od kmetije je glih
tulk presegala, da tut otroškega dodatka nismo dobl. Za gozdno upra-
vo sn s konjem vozil les. To ni bil redn šiht, kadar so rabl. Pozim in
spomlad je blo. Ni pa blo rednih dohodkov. En let smo prodal krom-
pir v Trbovlje enmu, ki je krompir peko na ulici, smo pol kiperco [trak-
torska prikolica] kupl. Neki malga dnarja je dodal. Ni blo mesečne-
ga dohodka, je blo sam sezonsko. Hčere so kostanj nabirale. Sn ga pelo
u službo, je tulk denarja dal, da so si pol vsaka svoj bicikl kupile za
tist. Borovnice so nabirale punce, hmelj za 14 dni sezonsko. Včas par
mescev ni blo dohodka, davki so pa bli.
Zaposleni kmetje so prejemali redno mesečno plačo, kar jim je dajalo
občutek finančne varnosti in stabilnosti v primerjavi z delom na kmeti-
ji, kjer je bil pridelek pogojen z nenehnim delom in tudi pod vplivom vre-
mena ter zato manj gotov. Kmečka gospodarstva, ki so prejemala doda-
tni vir zaslužka izven kmetovanja, so se npr. lažje zoperstavila tveganju
v obdobjih krize (Marjeta, 1944, Lučine pod Gorenjo vasjo v Poljanski do-
lini na Gorenjskem, zaposlena v Loških tovarnah hladilnikov, ki je doma
staršem pomagala na kmetiji): »Najboljš je, de je plača. Če ti vreme vzame,
nimaš nč. Nkol ni obdelan. Del je kr naprej. Ko sem pršla iz službe domov,
je blo treba it naprej delat.«
180
