Page 181 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 181
Za boljši življenjski standard
Do osemdesetih let so bile plače dobre. Sin moje sestre je delal v to-
varni Gorenje in prejemal 170.000 dinarjev. Kmet je mesečno dobil
40.000 dinarjev za mleko. Kdo je bil v boljšem položaju? Nekateri
delavci so čakali tudi na kmetijo doma, da so lahko dvakrat zasluži-
li. Tisti, ki so imeli plačo iz dela in so delali na kmetijah, so živeli naj-
bolje. Bili so zaščiteni, jaz pa ne. (Albin, 1936, Zaloška Gorica bli-
zu Petrovč, kmet)
Jurij, rojen leta 1934 v vasi Breznica nad Škofjo Loko, je povedal, da
ko se je kdo izmed kmetov zaposlil, je s svojim zaslužkom navdušil tudi
ostale:
Ker je šel edn, pa je reko: »Ti, a veš, sej to je pa kar dobro, tolkle sem
zaslužo!« Pa doma je še vse obdelal pol. So rekl: »O, to bom pa js tut!«
Svojčas so pa firme iskale delavce, dons pa tega ni. V Škofji Loki so
iskal delavce, nekaj jih je hodilo na ljubljansko stran v Izolirko. Je tut
avtobus vozo.
Pri tem velja opozoriti, da so nekateri kmetje ob zaposlitvi kmetova-
nje popolnoma opustili zaradi statusa in dobrega zaslužka ter se preseli-
li v mesto. Kot se je spominjala Jelka, rojena leta 1966 v Murski Soboti v
Prekmurju:
Ljudje so rajši v Muro šli delat ko doma na kmetiji. Veliko se jih je izse-
lilo. So rajši v Murski Soboti v bloku živeli. Če si delo v Muri, je blo to
pri nas večvredno, kot če si končal fakulteto. Si mel status. Vsi so meli
lepe hiše, dobre avte. Povsod so dobili kredit. Mislim, živeli so izven
okvirjev navadnih delavcev, čeprav niso meli izobrazbe. Dejansko so,
če zdaj tak gledaš, živeli nekaj, kar, potem ko se je zrušilo, v nekem re-
alnem svetu ne bi moglo obstajati na ta način, kot je to blo.
Polproletariat v socialistični Sloveniji je bil mezdna delovna sila, ki
je pogosto delala v tovarni in ki je hkrati ohranila dostop do zemlje ter jo
obdelovala sama ali s pomočjo članov svoje družine. Ta delovna sila za
preživetje za razliko od delavcev in delavk v mestih ni bila v celoti odvisna
od delovne plače . Razlogi za to, da so kmetje iskali službo, so bili pogosto
v tem, da je bila njihova kmetija premajhna (npr. 3 ha), da bi lahko od nje
živeli. Kot navaja Ana Barbič (1990, 133) na podlagi raziskave iz leta 1982,
je imelo kar 73,9 % kmetij, katerih člani so bili redno zaposleni, manj kot
6 ha obdelovalne zemlje. Tudi iz pripovedi ustne zgodovine je razvidno,
da so se kmetje najpogosteje zaposlili izven kmetije, ker je bila kmeti-
181
Do osemdesetih let so bile plače dobre. Sin moje sestre je delal v to-
varni Gorenje in prejemal 170.000 dinarjev. Kmet je mesečno dobil
40.000 dinarjev za mleko. Kdo je bil v boljšem položaju? Nekateri
delavci so čakali tudi na kmetijo doma, da so lahko dvakrat zasluži-
li. Tisti, ki so imeli plačo iz dela in so delali na kmetijah, so živeli naj-
bolje. Bili so zaščiteni, jaz pa ne. (Albin, 1936, Zaloška Gorica bli-
zu Petrovč, kmet)
Jurij, rojen leta 1934 v vasi Breznica nad Škofjo Loko, je povedal, da
ko se je kdo izmed kmetov zaposlil, je s svojim zaslužkom navdušil tudi
ostale:
Ker je šel edn, pa je reko: »Ti, a veš, sej to je pa kar dobro, tolkle sem
zaslužo!« Pa doma je še vse obdelal pol. So rekl: »O, to bom pa js tut!«
Svojčas so pa firme iskale delavce, dons pa tega ni. V Škofji Loki so
iskal delavce, nekaj jih je hodilo na ljubljansko stran v Izolirko. Je tut
avtobus vozo.
Pri tem velja opozoriti, da so nekateri kmetje ob zaposlitvi kmetova-
nje popolnoma opustili zaradi statusa in dobrega zaslužka ter se preseli-
li v mesto. Kot se je spominjala Jelka, rojena leta 1966 v Murski Soboti v
Prekmurju:
Ljudje so rajši v Muro šli delat ko doma na kmetiji. Veliko se jih je izse-
lilo. So rajši v Murski Soboti v bloku živeli. Če si delo v Muri, je blo to
pri nas večvredno, kot če si končal fakulteto. Si mel status. Vsi so meli
lepe hiše, dobre avte. Povsod so dobili kredit. Mislim, živeli so izven
okvirjev navadnih delavcev, čeprav niso meli izobrazbe. Dejansko so,
če zdaj tak gledaš, živeli nekaj, kar, potem ko se je zrušilo, v nekem re-
alnem svetu ne bi moglo obstajati na ta način, kot je to blo.
Polproletariat v socialistični Sloveniji je bil mezdna delovna sila, ki
je pogosto delala v tovarni in ki je hkrati ohranila dostop do zemlje ter jo
obdelovala sama ali s pomočjo članov svoje družine. Ta delovna sila za
preživetje za razliko od delavcev in delavk v mestih ni bila v celoti odvisna
od delovne plače . Razlogi za to, da so kmetje iskali službo, so bili pogosto
v tem, da je bila njihova kmetija premajhna (npr. 3 ha), da bi lahko od nje
živeli. Kot navaja Ana Barbič (1990, 133) na podlagi raziskave iz leta 1982,
je imelo kar 73,9 % kmetij, katerih člani so bili redno zaposleni, manj kot
6 ha obdelovalne zemlje. Tudi iz pripovedi ustne zgodovine je razvidno,
da so se kmetje najpogosteje zaposlili izven kmetije, ker je bila kmeti-
181
