Page 191 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 191
Za boljši življenjski standard
Primorskem , ki je živel blizu meje z Italijo, se je spominjal, da je pretiho-
tapil kosilnico iz sosednje Italije, kar je moral potem pojasnjevati policiji:
Ko smo kupil kosilnico iz Italije, je bla takoj policija v hiš: »Kje ste do-
bil dnar, kako ste ga dol prnesli?« To je blo vse prešvercano. Mi smo ga
mal polagal. Kako smo dol dnar nosil? Smo ga švercal, ker ga nismo
mogl dol nosit. Po 2.000 dinarjev si lahko nesel v Italijo brez da kom-
plicirajo. Tistih 2.000 si neso normalno, zram si mel pa še kej. Tako si
počas noso dol, da si odplačal tisto. Čez mejo si normalno pripelja ko-
silnico, si plačal carino, papirje, vse. Ni blo problema. Potem je prišla
policija. Uvoženo je blo legalno.
Navkljub možnim zapletom glede dobave strojev iz tujine so nekate-
ri raje izbrali to opcijo, ki je bila za povrhu še dražja, saj naj bi bili stroji
domače izdelave slabše kvalitete (Slavoj, 1940, Rogačica na Dolenjskem):
Ko smo nakladalko kupl, je Tito umrl. Plačal smo jo, bi mogla pridet,
pol se je pa vse ustavl. Smo misl, je sploh dobil ne bomo, pol so pa ven-
dar pustil. Italjansko smo hotl met, so rekl, da je neki boljšga, naše
niso ble tok vredu. Takrat je Šmepeter komi začel s tem, s proizvo-
dnjo nakladalk. Dobavni roki so bli dolgi. Iz Italije so bli kratki dobav-
ni roki, sam na carini se je zakompliciral. Italjanski je bil mal dražji.
Nino, rojen leta 1947 v Borštu na Primorskem, elektromehanik, je iz-
postavil, da je bilo treba na meji pri uvažanju novih in rabljenih traktor-
jev iz Italije plačati prometni davek ter carino:
Takrat si moral za en stroj, ki si ga kupo v tujini, dat še tolko dnarja za
prometni davek in carino. Najmanj tolko. U glavnem, je pršla tama-
la mehanizacija, kar je blo v italjanskih hribih, to se je potem neka-
ko preneslo k nam. Tamala kosolnica Pina (ali Alpina), bečeska, mali
traktorji do 14 konjev. To so bli mali stroji. Potem pa je bil tale trak-
tor iz Beograda, po licenci Ferguson. IMT Beograd je delal po licenci
Fergusona iz Anglije. So izvažal traktorje v Afriko, Indijo, v neuvršče-
ne države. To je blo za orat manjšo njivo. Beograd je začel proizvajat
traktorje nekje v 70. letih.
Feri, rojen leta 1948 v Selu na Goričkem v Prekmurju, se je spominjal,
da je v 60. letih precej ljudi na Goričkem odšlo sezonsko delat v Avstrijo in
Nemčijo. Ti sezonski delavci so bili tisti, ki so najhitreje mehanizirali svo-
je kmetije, saj so si s sezonskim delom prislužili denar za nakup moderne
mehanizacije in traktorjev, ki so jih tudi uvozili domov:
191
Primorskem , ki je živel blizu meje z Italijo, se je spominjal, da je pretiho-
tapil kosilnico iz sosednje Italije, kar je moral potem pojasnjevati policiji:
Ko smo kupil kosilnico iz Italije, je bla takoj policija v hiš: »Kje ste do-
bil dnar, kako ste ga dol prnesli?« To je blo vse prešvercano. Mi smo ga
mal polagal. Kako smo dol dnar nosil? Smo ga švercal, ker ga nismo
mogl dol nosit. Po 2.000 dinarjev si lahko nesel v Italijo brez da kom-
plicirajo. Tistih 2.000 si neso normalno, zram si mel pa še kej. Tako si
počas noso dol, da si odplačal tisto. Čez mejo si normalno pripelja ko-
silnico, si plačal carino, papirje, vse. Ni blo problema. Potem je prišla
policija. Uvoženo je blo legalno.
Navkljub možnim zapletom glede dobave strojev iz tujine so nekate-
ri raje izbrali to opcijo, ki je bila za povrhu še dražja, saj naj bi bili stroji
domače izdelave slabše kvalitete (Slavoj, 1940, Rogačica na Dolenjskem):
Ko smo nakladalko kupl, je Tito umrl. Plačal smo jo, bi mogla pridet,
pol se je pa vse ustavl. Smo misl, je sploh dobil ne bomo, pol so pa ven-
dar pustil. Italjansko smo hotl met, so rekl, da je neki boljšga, naše
niso ble tok vredu. Takrat je Šmepeter komi začel s tem, s proizvo-
dnjo nakladalk. Dobavni roki so bli dolgi. Iz Italije so bli kratki dobav-
ni roki, sam na carini se je zakompliciral. Italjanski je bil mal dražji.
Nino, rojen leta 1947 v Borštu na Primorskem, elektromehanik, je iz-
postavil, da je bilo treba na meji pri uvažanju novih in rabljenih traktor-
jev iz Italije plačati prometni davek ter carino:
Takrat si moral za en stroj, ki si ga kupo v tujini, dat še tolko dnarja za
prometni davek in carino. Najmanj tolko. U glavnem, je pršla tama-
la mehanizacija, kar je blo v italjanskih hribih, to se je potem neka-
ko preneslo k nam. Tamala kosolnica Pina (ali Alpina), bečeska, mali
traktorji do 14 konjev. To so bli mali stroji. Potem pa je bil tale trak-
tor iz Beograda, po licenci Ferguson. IMT Beograd je delal po licenci
Fergusona iz Anglije. So izvažal traktorje v Afriko, Indijo, v neuvršče-
ne države. To je blo za orat manjšo njivo. Beograd je začel proizvajat
traktorje nekje v 70. letih.
Feri, rojen leta 1948 v Selu na Goričkem v Prekmurju, se je spominjal,
da je v 60. letih precej ljudi na Goričkem odšlo sezonsko delat v Avstrijo in
Nemčijo. Ti sezonski delavci so bili tisti, ki so najhitreje mehanizirali svo-
je kmetije, saj so si s sezonskim delom prislužili denar za nakup moderne
mehanizacije in traktorjev, ki so jih tudi uvozili domov:
191
