Page 192 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 192
kmet, pol proletarec
Kmetje so v glavnem hodili za osem mesecev, kolko je pač dela blo.
Pozimi so doma bli. Na Madžarsko niso hodili. Je bla itak želez-
na zavesa pa nisi mogo čez. Moj oče je tut bil, men se zdi, 63. leta v
Avstriji, je asfaltiral ceste. Cestni delavci so bli. Doma si si težko trak-
tor prislužo, to ni šlo, v Avstriji si pa bil zaposlen. So pet, šest mesecev
delal, pa so si pol nabavli traktorje. Iz Avstrije tut so kakšnega pripe-
ljali. Pa tu so kupovali.
Kot navaja Vlado Puljiz, je posamezno kmečko gospodarstvo po za-
slugi osvoboditve gospodarstev od presežka delovne sile (deagrarizaci-
ja), naraščajočega dohodka iz nekmetijskih dejavnosti, širitve trga kme-
tijskih proizvodov (povečanje nekmetijskega prebivalstva) in vnašanja
bioloških ter kemijskih inovacij (umetna gnojila itd.) postajalo vse pro-
duktivnejše. Vse te spremembe so bile uvedene na majhnih kmečkih po-
sestvih (Puljiz 1988, 15). Pred uporabo kmetijske mehanizacije so kme-
tje ob mnogo večji fizični obremenitvi pridelali manj, njeno uvajanje pa
je omogočilo širitev proizvodnje in manj ročnega dela. Izboljšal se je tudi
življenjski standard kmetov, so pa imeli dodatne stroške z vzdrževanjem
mehanizacije.
Kot se je spominjal Tomislav, rojen leta 1950 v Mostu na Soči na
Primorskem, se je uspešnost kmetij od srede 60. let dalje merila pred-
vsem v obliki nakupa nove kmetijske mehanizacije:
Na Tolminskem je bil uspešen kmet, če je mel dost strojev, da ni delal
na grablje in koso. Pri nas jih je blo kr precej. Posebno mlajši, ker so iz
službe dali dnar v kmetijo. Si je kupu traktor in kosilnico, da si je olaj-
šal delo, hitro naredo in lahko bil tudi v službi. Starejši kmetje so mel
pa samo grablje pa koso.
Tomislav je opozoril, da so starejše generacije kmetov zemljo še ved-
no najraje obdelovale ročno. Iz pogovorov o nakupu mehanizacije je raz-
viden medgeneracijski konflikt, saj ji je bila sprva večinoma naklonjena
predvsem mlajša generacija, bolj vajena na stalno prilagajanje tehnološ-
kim spremembam in standardom, vendar se je postopoma tudi to spremi-
njalo. Zanimanje za uporabo strojev pri delu na kmetiji je hitro naraščalo,
s tem pa tudi proizvodnja, ki je bila pomembna spodbuda tistim kmetom,
ki so bili sicer nezaupljivi do uporabe kmetijske mehanizacije.
Geza, rojen leta 1959 v Tešanovcih v Prekmurju, se je takole spomi-
njal miselnega preskoka med generacijama:
192
Kmetje so v glavnem hodili za osem mesecev, kolko je pač dela blo.
Pozimi so doma bli. Na Madžarsko niso hodili. Je bla itak želez-
na zavesa pa nisi mogo čez. Moj oče je tut bil, men se zdi, 63. leta v
Avstriji, je asfaltiral ceste. Cestni delavci so bli. Doma si si težko trak-
tor prislužo, to ni šlo, v Avstriji si pa bil zaposlen. So pet, šest mesecev
delal, pa so si pol nabavli traktorje. Iz Avstrije tut so kakšnega pripe-
ljali. Pa tu so kupovali.
Kot navaja Vlado Puljiz, je posamezno kmečko gospodarstvo po za-
slugi osvoboditve gospodarstev od presežka delovne sile (deagrarizaci-
ja), naraščajočega dohodka iz nekmetijskih dejavnosti, širitve trga kme-
tijskih proizvodov (povečanje nekmetijskega prebivalstva) in vnašanja
bioloških ter kemijskih inovacij (umetna gnojila itd.) postajalo vse pro-
duktivnejše. Vse te spremembe so bile uvedene na majhnih kmečkih po-
sestvih (Puljiz 1988, 15). Pred uporabo kmetijske mehanizacije so kme-
tje ob mnogo večji fizični obremenitvi pridelali manj, njeno uvajanje pa
je omogočilo širitev proizvodnje in manj ročnega dela. Izboljšal se je tudi
življenjski standard kmetov, so pa imeli dodatne stroške z vzdrževanjem
mehanizacije.
Kot se je spominjal Tomislav, rojen leta 1950 v Mostu na Soči na
Primorskem, se je uspešnost kmetij od srede 60. let dalje merila pred-
vsem v obliki nakupa nove kmetijske mehanizacije:
Na Tolminskem je bil uspešen kmet, če je mel dost strojev, da ni delal
na grablje in koso. Pri nas jih je blo kr precej. Posebno mlajši, ker so iz
službe dali dnar v kmetijo. Si je kupu traktor in kosilnico, da si je olaj-
šal delo, hitro naredo in lahko bil tudi v službi. Starejši kmetje so mel
pa samo grablje pa koso.
Tomislav je opozoril, da so starejše generacije kmetov zemljo še ved-
no najraje obdelovale ročno. Iz pogovorov o nakupu mehanizacije je raz-
viden medgeneracijski konflikt, saj ji je bila sprva večinoma naklonjena
predvsem mlajša generacija, bolj vajena na stalno prilagajanje tehnološ-
kim spremembam in standardom, vendar se je postopoma tudi to spremi-
njalo. Zanimanje za uporabo strojev pri delu na kmetiji je hitro naraščalo,
s tem pa tudi proizvodnja, ki je bila pomembna spodbuda tistim kmetom,
ki so bili sicer nezaupljivi do uporabe kmetijske mehanizacije.
Geza, rojen leta 1959 v Tešanovcih v Prekmurju, se je takole spomi-
njal miselnega preskoka med generacijama:
192
