Page 194 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 194
kmet, pol proletarec
ri držala za vrat: »Ne se zapufat.« Posojila so se včas ljudje bal na
smrt, ker je velik ljudi propadl, ki so posojilo vzel.
Kljub vsemu se podjetnost kmetov kaže tudi v pogumu najema kre-
dita za nakup kmetijske mehanizacije, čeprav je mnoge pri tem preve-
val strah, a so se za to tveganje vseeno odločili (Jurij, 1934, Breznica nad
Škofjo Loko na Gorenjskem):
Prvi traktor je brat kupil kasneje ko leta 1970. Je hodo spraševat v tr-
govino, kaka je cena traktorja. Mu je reko: »Ti ne boš nikol kupil, če
boš hodo tkole spraševat. Dons je tokle, čez en tedn bo pa dost več. Ti
uzem posojil, tut tle v zadrugi ga boš dobil, pa traktor kup.« In res je
to naredo in je dobil traktor. Financiral ga je sam, iz kmetije. S pro-
dajo lesa, drv je dobil denar. Takrat se je mehanizacija šele začela in
ljudje so hitr pokupil.
Pripravljenost na tveganje je ena izmed pomembnih lastnosti pod-
jetnih in gospodarnih kmetov. Duška Kneževič Hočevar izpostavlja, da
sprejemanje tveganih in negotovih odločitev družinskih članov o pri-
hodnjih investicijah ter smereh razvoja kmetovanja ne zadeva zgolj iz-
računavanja denarnih vložkov, ampak sta lahko tveganje in negotovost
odločanja tudi vir njihove ustvarjalnosti, umeščanja v skupnost, (samo)
opredeljevanja in socialnosti oziroma osnova strahu pred neuspehom
(Kneževič Hočevar 2015).
Iz povedanega razberemo, da se medgeneracijski konflikt ne kaže
zgolj v načinu modernizacije in v nezaupanju starejše generacije v teh-
nologijo ter v sam način kmetovanja, ampak tudi v spreminjanju načina
življenja in akumulaciji kapitala za modernizacijo, mehanizacijo ter in-
tenzifikacijo kmetijstva, ki jo opazimo pri mlajši generaciji. Iz povedane-
ga lahko vidimo, da je v nasprotju s starejšo generacijo mlajša stremela k
drugačnemu načinu življenja, višjemu življenjskem standardu, mehani-
zaciji, investicijam in sledila drugim, bolj tržno usmerjenim družbenim
ideologijam dela. Glede na to, kako se je opisala mlajša generacija kmetov,
lahko vidimo, da je sledila idealu podjetniško usmerjenega kmetovalca, ki
je visoko vrednotil avtonomijo, usmeritev k dosežkom, tveganje in samo-
učinkovitosti. Prav tako je imel jasno postavljene cilje, poslanstvo in vizi-
jo, poznal pa je tudi trg ter potencialne ciljne kupce zanj. Velja poudariti,
da je to sčasoma postalo tudi sistemsko mogoče. Starejši generaciji so to
v zgodnjih letih socializma in vse do srede 60. let onemogočali sistemske
politične ovire in finančno povojno pomanjkanje, ki so ovirali mehaniza-
194
ri držala za vrat: »Ne se zapufat.« Posojila so se včas ljudje bal na
smrt, ker je velik ljudi propadl, ki so posojilo vzel.
Kljub vsemu se podjetnost kmetov kaže tudi v pogumu najema kre-
dita za nakup kmetijske mehanizacije, čeprav je mnoge pri tem preve-
val strah, a so se za to tveganje vseeno odločili (Jurij, 1934, Breznica nad
Škofjo Loko na Gorenjskem):
Prvi traktor je brat kupil kasneje ko leta 1970. Je hodo spraševat v tr-
govino, kaka je cena traktorja. Mu je reko: »Ti ne boš nikol kupil, če
boš hodo tkole spraševat. Dons je tokle, čez en tedn bo pa dost več. Ti
uzem posojil, tut tle v zadrugi ga boš dobil, pa traktor kup.« In res je
to naredo in je dobil traktor. Financiral ga je sam, iz kmetije. S pro-
dajo lesa, drv je dobil denar. Takrat se je mehanizacija šele začela in
ljudje so hitr pokupil.
Pripravljenost na tveganje je ena izmed pomembnih lastnosti pod-
jetnih in gospodarnih kmetov. Duška Kneževič Hočevar izpostavlja, da
sprejemanje tveganih in negotovih odločitev družinskih članov o pri-
hodnjih investicijah ter smereh razvoja kmetovanja ne zadeva zgolj iz-
računavanja denarnih vložkov, ampak sta lahko tveganje in negotovost
odločanja tudi vir njihove ustvarjalnosti, umeščanja v skupnost, (samo)
opredeljevanja in socialnosti oziroma osnova strahu pred neuspehom
(Kneževič Hočevar 2015).
Iz povedanega razberemo, da se medgeneracijski konflikt ne kaže
zgolj v načinu modernizacije in v nezaupanju starejše generacije v teh-
nologijo ter v sam način kmetovanja, ampak tudi v spreminjanju načina
življenja in akumulaciji kapitala za modernizacijo, mehanizacijo ter in-
tenzifikacijo kmetijstva, ki jo opazimo pri mlajši generaciji. Iz povedane-
ga lahko vidimo, da je v nasprotju s starejšo generacijo mlajša stremela k
drugačnemu načinu življenja, višjemu življenjskem standardu, mehani-
zaciji, investicijam in sledila drugim, bolj tržno usmerjenim družbenim
ideologijam dela. Glede na to, kako se je opisala mlajša generacija kmetov,
lahko vidimo, da je sledila idealu podjetniško usmerjenega kmetovalca, ki
je visoko vrednotil avtonomijo, usmeritev k dosežkom, tveganje in samo-
učinkovitosti. Prav tako je imel jasno postavljene cilje, poslanstvo in vizi-
jo, poznal pa je tudi trg ter potencialne ciljne kupce zanj. Velja poudariti,
da je to sčasoma postalo tudi sistemsko mogoče. Starejši generaciji so to
v zgodnjih letih socializma in vse do srede 60. let onemogočali sistemske
politične ovire in finančno povojno pomanjkanje, ki so ovirali mehaniza-
194
