Page 195 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 195
Za boljši življenjski standard
cijo zasebnih kmetij, saj ni bilo mogoče kupovati delovnih strojev. Čeprav
sprva nezaupljiva, je sčasoma tudi starejša generacija postajala vse bolj
naklonjena nakupu agrikulturne mehanizacije.
Pospeševalne službe kmetijske zadruge so igrale pomembno vlogo
pri osveščanju kmetov, naj investirajo v kmetijo s pomočjo kreditov za in-
tenzivnejšo pridelavo, in jim tudi pomagale do ugodnih kreditov (Geza,
1959, Tešanovci v Prekmurju):
75., 76., 78. leta je bil v Jugoslaviji takozvani zeleni plan. Denar na
razpolago. Svetovalna služba je šla na teren poiskati najbolj zanimive
kmetije, ki bi investirale v objekte. Desetletna doba odplačevanja, dve
leti moratorija pa zanemarljive obrestne mere. So tudi k nam pršli,
so rekli očetu, »Glej, dečko je doma, treba je zgraditi neko štalo«, ka
smo meli za dva, tri bike eno podrtijo tam odzadi. So denar na HKS
[hranilno kreditna služba], to je zadružna oblika financiranja bila,
prepračunali zemljo in drugo, so rekli: »Vi lahko dobite 13 milijonov
dinarjev.« Zračunali so za trinajst milijonov na osem hektarjev zem-
lje. »Lahko mate 25 glav živine in dobite ta kredit. Štala se mora zazi-
dat.« Štala se je zazidala. Dve leti je bil moratorij, nič plačevanja, po
dveh letih smo začeli plačevat – prvo leto dva,tri bike. Smo takoj po-
večali proizvodnjo iz dveh,treh krav na pet, šest krav. Je blo pet, šest
bikov. Takoj smo nekaj zemlje poiskali, se je povečevalo. Takrat sem js
že bil doma. Leta 1979 je že oče gledal za enim močnejšim traktorjem,
takoj že dva traktorja in se je to začelo.
Nekateri sogovorniki, ki so zbrali pogum in najeli kredit za investi-
cijo v strojno mehanizacijo, so slednjega v obdobju visoke inflacije ko-
nec 80. let v Jugoslaviji odplačali po izjemno nizki ceni in hitro, kot se je
to zgodilo sogovorniku Feriju, rojenemu leta 1948 v Selu na Goričkem v
Prekmurju. Leta 1987, ko se je začel ukvarjati s sadjarstvom, je kupil svoj
prvi traktor, pozneje istega leta pa še enega:
Js sem dal idejo za traktor. Očeta več ni blo. Mama ni bla nič pro-
ti. Je vidla, ka brez mehanizacije ne gre. Ne moreš se iti sadjarstva,
če maš 2.500 jablan. Ti ne moreš peš to špricat, moraš s traktorjem,
pa travo zrihtat. IMT-jev traktor niti ni bil drag, Zetor je bil precej
drag. Je bil luksuzni. Zdej več ni, je že 45 let star. IMT-traktor je bil po
Fergusonovi licenci, angleški traktor je bil. Delali so jih v Beogradu.
Te sem pa tistega kupo. Dobr za tiste čase. Te sem pa isto leto kupo
še Zetorja. Zetor je pa Češki traktor. Je bil pa še modernejši, je mel
195
cijo zasebnih kmetij, saj ni bilo mogoče kupovati delovnih strojev. Čeprav
sprva nezaupljiva, je sčasoma tudi starejša generacija postajala vse bolj
naklonjena nakupu agrikulturne mehanizacije.
Pospeševalne službe kmetijske zadruge so igrale pomembno vlogo
pri osveščanju kmetov, naj investirajo v kmetijo s pomočjo kreditov za in-
tenzivnejšo pridelavo, in jim tudi pomagale do ugodnih kreditov (Geza,
1959, Tešanovci v Prekmurju):
75., 76., 78. leta je bil v Jugoslaviji takozvani zeleni plan. Denar na
razpolago. Svetovalna služba je šla na teren poiskati najbolj zanimive
kmetije, ki bi investirale v objekte. Desetletna doba odplačevanja, dve
leti moratorija pa zanemarljive obrestne mere. So tudi k nam pršli,
so rekli očetu, »Glej, dečko je doma, treba je zgraditi neko štalo«, ka
smo meli za dva, tri bike eno podrtijo tam odzadi. So denar na HKS
[hranilno kreditna služba], to je zadružna oblika financiranja bila,
prepračunali zemljo in drugo, so rekli: »Vi lahko dobite 13 milijonov
dinarjev.« Zračunali so za trinajst milijonov na osem hektarjev zem-
lje. »Lahko mate 25 glav živine in dobite ta kredit. Štala se mora zazi-
dat.« Štala se je zazidala. Dve leti je bil moratorij, nič plačevanja, po
dveh letih smo začeli plačevat – prvo leto dva,tri bike. Smo takoj po-
večali proizvodnjo iz dveh,treh krav na pet, šest krav. Je blo pet, šest
bikov. Takoj smo nekaj zemlje poiskali, se je povečevalo. Takrat sem js
že bil doma. Leta 1979 je že oče gledal za enim močnejšim traktorjem,
takoj že dva traktorja in se je to začelo.
Nekateri sogovorniki, ki so zbrali pogum in najeli kredit za investi-
cijo v strojno mehanizacijo, so slednjega v obdobju visoke inflacije ko-
nec 80. let v Jugoslaviji odplačali po izjemno nizki ceni in hitro, kot se je
to zgodilo sogovorniku Feriju, rojenemu leta 1948 v Selu na Goričkem v
Prekmurju. Leta 1987, ko se je začel ukvarjati s sadjarstvom, je kupil svoj
prvi traktor, pozneje istega leta pa še enega:
Js sem dal idejo za traktor. Očeta več ni blo. Mama ni bla nič pro-
ti. Je vidla, ka brez mehanizacije ne gre. Ne moreš se iti sadjarstva,
če maš 2.500 jablan. Ti ne moreš peš to špricat, moraš s traktorjem,
pa travo zrihtat. IMT-jev traktor niti ni bil drag, Zetor je bil precej
drag. Je bil luksuzni. Zdej več ni, je že 45 let star. IMT-traktor je bil po
Fergusonovi licenci, angleški traktor je bil. Delali so jih v Beogradu.
Te sem pa tistega kupo. Dobr za tiste čase. Te sem pa isto leto kupo
še Zetorja. Zetor je pa Češki traktor. Je bil pa še modernejši, je mel
195
