Page 199 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 199
Za boljši življenjski standard
la rojstni kraj, delovni prostor, bivanje in tudi življenjski stil. Mnogi so
bili na kmetijo tudi močno čustveno navezani, ker je bila v družinskem
lastništvu več generacij.
Zaničevalen odnos kmetov do mlajše generacije, ki se je zaposlila v
tovarni, se zrcali tudi v nezaupljivosti glede ravnanja denarja pri trošenju,
saj je bil prisoten strah, da bodo mladi z denarjem ravnali nespametno,
sledili svojim iracionalnim vzgibom in ga porabili za nepomembne pred-
mete potrošnje (Jurij, 1934, Breznica nad Škofjo Loko na Gorenjskem):
»Pol je mal tega blo: ‘Lej, zdje je pa ta šla v službo. Ja zakva je šla v služ-
bo, kva bo s tem kupila? Kakšno cunjo bo več kupila.‘ Taka je bla misel-
nost. Starejši so tak mislli. So hoteli rečt: ‘Doma naj bi delala.‘ Vse je bilo
v delu.«
Ekonomska samostojnost odraslih mlajših družinskih članov jim je
omogočila precej samostojnejše odločanje. Kot opozarja Franc Hribernik,
je bil pri starejši generaciji v procesu zaposlovanja mladih izven kmetije
v ozadju tudi strah, da bi se pretrgala predvidena intergeneracijska kon-
tinuiteta in bi prišlo do odhoda mladih s kmetije. To bi lahko posledič-
no pomenilo zaton ne le socialne, ampak tudi njene ekonomske funkcije.
Ponovna vrnitev na kmetijo po tem, ko so si mladi že uredili lastno življe-
nje drugje, pa je bila manj pogosta (Hribernik 1995, 210).
Sogovornik Geza (1959, Tešanovci v Prekmurju) se je spominjal, da
sta leta 1975 industrializacija in izobraževanje na Goričkem povzročila,
da se je mnogo mladih izselilo v bližnje mesto, prav tako pa sta imeli na
izseljevanje vpliv tudi sosednja Avstrija in Nemčija:
V 70. letih je migracija prekmurcev v Avstrijo pa Nemčijo bla večja,
kot je zdaj kjerkol na svetu. Celo Goričko je migriralo. Iz vsake hiše je
nekdo migriral v Avstrijo al pa Nemčijo. To so ljudje prinašali denar
in se je to poznalo. Potem dnevni migranti so bli na Avstrijskem. Bila
pa je dejansko razlika, če je bila še ena dodatna dobra plača. V 80. le-
tih če sta bla gospodar pa gospodinja stara 40 al pa 45 let, je mladi sin
komot lahko šel, zato ker sta onadva na kmetiji z osem ali deset hek-
tarjev to lahko sama naredila. Če je prišo domov, se je vsedo na trak-
tor pa naredo, kar je blo potrebno. Se je to zlahka naredilo. Se je pa
ena plača neverjetno bolj poznala.
Iz povedanega razberemo, da je mehanizacija, ki je močno olajšala
mukotrpnost kmetijskih del, omogočila tudi premagovanje težav, ki jih je
povzročalo vse večje pomanjkanje delovne sile na podeželju. Da majhna
199
la rojstni kraj, delovni prostor, bivanje in tudi življenjski stil. Mnogi so
bili na kmetijo tudi močno čustveno navezani, ker je bila v družinskem
lastništvu več generacij.
Zaničevalen odnos kmetov do mlajše generacije, ki se je zaposlila v
tovarni, se zrcali tudi v nezaupljivosti glede ravnanja denarja pri trošenju,
saj je bil prisoten strah, da bodo mladi z denarjem ravnali nespametno,
sledili svojim iracionalnim vzgibom in ga porabili za nepomembne pred-
mete potrošnje (Jurij, 1934, Breznica nad Škofjo Loko na Gorenjskem):
»Pol je mal tega blo: ‘Lej, zdje je pa ta šla v službo. Ja zakva je šla v služ-
bo, kva bo s tem kupila? Kakšno cunjo bo več kupila.‘ Taka je bla misel-
nost. Starejši so tak mislli. So hoteli rečt: ‘Doma naj bi delala.‘ Vse je bilo
v delu.«
Ekonomska samostojnost odraslih mlajših družinskih članov jim je
omogočila precej samostojnejše odločanje. Kot opozarja Franc Hribernik,
je bil pri starejši generaciji v procesu zaposlovanja mladih izven kmetije
v ozadju tudi strah, da bi se pretrgala predvidena intergeneracijska kon-
tinuiteta in bi prišlo do odhoda mladih s kmetije. To bi lahko posledič-
no pomenilo zaton ne le socialne, ampak tudi njene ekonomske funkcije.
Ponovna vrnitev na kmetijo po tem, ko so si mladi že uredili lastno življe-
nje drugje, pa je bila manj pogosta (Hribernik 1995, 210).
Sogovornik Geza (1959, Tešanovci v Prekmurju) se je spominjal, da
sta leta 1975 industrializacija in izobraževanje na Goričkem povzročila,
da se je mnogo mladih izselilo v bližnje mesto, prav tako pa sta imeli na
izseljevanje vpliv tudi sosednja Avstrija in Nemčija:
V 70. letih je migracija prekmurcev v Avstrijo pa Nemčijo bla večja,
kot je zdaj kjerkol na svetu. Celo Goričko je migriralo. Iz vsake hiše je
nekdo migriral v Avstrijo al pa Nemčijo. To so ljudje prinašali denar
in se je to poznalo. Potem dnevni migranti so bli na Avstrijskem. Bila
pa je dejansko razlika, če je bila še ena dodatna dobra plača. V 80. le-
tih če sta bla gospodar pa gospodinja stara 40 al pa 45 let, je mladi sin
komot lahko šel, zato ker sta onadva na kmetiji z osem ali deset hek-
tarjev to lahko sama naredila. Če je prišo domov, se je vsedo na trak-
tor pa naredo, kar je blo potrebno. Se je to zlahka naredilo. Se je pa
ena plača neverjetno bolj poznala.
Iz povedanega razberemo, da je mehanizacija, ki je močno olajšala
mukotrpnost kmetijskih del, omogočila tudi premagovanje težav, ki jih je
povzročalo vse večje pomanjkanje delovne sile na podeželju. Da majhna
199
