Page 213 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 213
Za boljši življenjski standard
Ko je mož prišel iz službe, je s kosilnico pokosil, drug dan sem obrača-
la. Do takrat, ko je prišel iz službe, sem morala imet pripavljeno rižo.
On je vozil traktor, jaz sem zmetavala v puhalnik. V hlev sem šla jaz
zjutraj. Vozila sem traktor. Tudi v gozd sem šla. Skupaj sva delala z
možem tut rušt za hišo.
Sogovornica Elizabeta, rojena leta 1933 v Novi Cerkvi na Štajerskem,
je doma kmetovala in na trgu prodajala poljščine, njen mož pa je bil za-
poslen. Ker ni bil vajen dela s kmetijsko mehanizacijo, se je morala nauči-
ti voziti traktor, orati njivo in uporabljati vrtljive freze; molzel je krave in
delal na njivi, kar so sicer običajno počele ženske.
V procesu mehanizacije na kmetiji je vse več žensk začelo uprav-
ljati stroje. Ludvik iz Gornjega grada blizu Zgornje Savinjske doline na
Štajerskem, rojen leta 1948, se je spominjal, da so se ženske na kmetiji za-
tekale k uporabi kmetijske mehanizacije pri delu, saj so dopoldne kmeto-
vale same:
V velikih kmečkih družinah delajo ženske. Je bilo veliko dela zunaj. So
bile prave junakinje. Tudi z motornimi žagami so delale. Z mehanizi-
ranjem kmetij več kot polovica kmečkih gospodinj tudi upravlja s stro-
ji – traktorji, priključki, seno so obračale z obračalnikom. Sem reko
kolegu: »Čuj, boljša je od naju.«
Kot lahko razberemo iz te pripovedi, je zmožnost upravljanja stro-
jev ženskam prinesla spoštovanje moških kolegov. Sogovornice so po-
skušale izraziti enakost z moškimi pri delu in mi ponosno naštevale na-
loge, ki so stereotipno veljale za moške, da bi poudarile enakovrednost
fizično močnejšemu spolu. Znanje upravljanja s stroji je impliciralo, da so
lahko ženske vse kmečko delo opravile same, kar je povečalo njihov ob-
čutek avtonomije in samozavesti, ponosa ter zaupanja v lastne sposob-
nosti. Podobno ugotavlja tudi Berit Brandth (2006, 23), saj navaja da ko se
ženske v tem kontekstu primerjajo z moškimi, izražajo občutke ponosa,
opolnomočenja in govorijo o tem, da posedujejo kvalitete, avtoriteto ter
statuse, tradicionalno rezervirane za moške.
Iz povedanega opazimo udeležbo žensk v »moških« delovnih aktiv-
nostih na kmetiji, povezanih z uporabo mehanizacije. Stroji, še posebej
novi, so bili običajno povezani z moškim spolom, saj sta tehnologija in mo-
škost tesno povezani. Ursula Franklin (1999, 24) opozarja, da je po tem,
ko so določene tehnologije in orodja večinoma uporabljali moški, moškost
postala del opredelitve teh tehnologij. Če določena tehnologija predsta-
213
Ko je mož prišel iz službe, je s kosilnico pokosil, drug dan sem obrača-
la. Do takrat, ko je prišel iz službe, sem morala imet pripavljeno rižo.
On je vozil traktor, jaz sem zmetavala v puhalnik. V hlev sem šla jaz
zjutraj. Vozila sem traktor. Tudi v gozd sem šla. Skupaj sva delala z
možem tut rušt za hišo.
Sogovornica Elizabeta, rojena leta 1933 v Novi Cerkvi na Štajerskem,
je doma kmetovala in na trgu prodajala poljščine, njen mož pa je bil za-
poslen. Ker ni bil vajen dela s kmetijsko mehanizacijo, se je morala nauči-
ti voziti traktor, orati njivo in uporabljati vrtljive freze; molzel je krave in
delal na njivi, kar so sicer običajno počele ženske.
V procesu mehanizacije na kmetiji je vse več žensk začelo uprav-
ljati stroje. Ludvik iz Gornjega grada blizu Zgornje Savinjske doline na
Štajerskem, rojen leta 1948, se je spominjal, da so se ženske na kmetiji za-
tekale k uporabi kmetijske mehanizacije pri delu, saj so dopoldne kmeto-
vale same:
V velikih kmečkih družinah delajo ženske. Je bilo veliko dela zunaj. So
bile prave junakinje. Tudi z motornimi žagami so delale. Z mehanizi-
ranjem kmetij več kot polovica kmečkih gospodinj tudi upravlja s stro-
ji – traktorji, priključki, seno so obračale z obračalnikom. Sem reko
kolegu: »Čuj, boljša je od naju.«
Kot lahko razberemo iz te pripovedi, je zmožnost upravljanja stro-
jev ženskam prinesla spoštovanje moških kolegov. Sogovornice so po-
skušale izraziti enakost z moškimi pri delu in mi ponosno naštevale na-
loge, ki so stereotipno veljale za moške, da bi poudarile enakovrednost
fizično močnejšemu spolu. Znanje upravljanja s stroji je impliciralo, da so
lahko ženske vse kmečko delo opravile same, kar je povečalo njihov ob-
čutek avtonomije in samozavesti, ponosa ter zaupanja v lastne sposob-
nosti. Podobno ugotavlja tudi Berit Brandth (2006, 23), saj navaja da ko se
ženske v tem kontekstu primerjajo z moškimi, izražajo občutke ponosa,
opolnomočenja in govorijo o tem, da posedujejo kvalitete, avtoriteto ter
statuse, tradicionalno rezervirane za moške.
Iz povedanega opazimo udeležbo žensk v »moških« delovnih aktiv-
nostih na kmetiji, povezanih z uporabo mehanizacije. Stroji, še posebej
novi, so bili običajno povezani z moškim spolom, saj sta tehnologija in mo-
škost tesno povezani. Ursula Franklin (1999, 24) opozarja, da je po tem,
ko so določene tehnologije in orodja večinoma uporabljali moški, moškost
postala del opredelitve teh tehnologij. Če določena tehnologija predsta-
213
