Page 210 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 210
kmet, pol proletarec
Mehanizacija dela sredi 20. stoletja je imela največji vpliv na skraj-
šanje delovnih postopkov. Stroji so kmeta in kmetico reševali mučnih,
tudi nezdravih del in telesnih naporov. Prav tako so stroji delo opravili
hitreje, enakomerneje in natančneje, saj ročno delo ni dosegalo strojnega
dela ne po kakovosti niti po hitrosti izvedbe. Stroji so omogočili poveča-
nje kmetijske proizvodnje, ki je veljala za korak v smeri blagostanja druž-
be. Podjeten kmet je dobro preudaril, kako bo najbolje, najhitreje in naj-
ceneje dosegel to povečanje. Pravočasno, dobro in hitro obdelavo so mu
omogočali predvsem kmetijski stroji. Zaradi selitve ljudi iz podeželja v
mesta je zmanjkovalo ljudi za množična kmetijska dela, ki so bila prej iz-
vedena ročno. Veljalo je, da bo pomanjkanje delovne sile, ki je ogrožala iz-
vedbo takih del, lahko zapolnila edino mehanizacija, ki je imela tudi za-
radi tega prepričanja za kmete izjemen pomen.
Organizacija gospodarske kmečke enote in delitev dela po spolu
Kmetijo je praviloma vodil poročeni par moškega in ženske, razen v pri-
meru posebnih razmer, kot je bila smrt ali bolezen zakonca ali če so dediči
kmetije ostali samski.13 Pojem žensko in moško delo so v različnih druž-
bah in časovnih obdobjih razumeli drugače, kar je integralni del različnih
zgodovinskih mentalitet. Kot navaja Mojca Ramšak za spolno specifič-
no delitev dela, ki ni značilna zgolj za socialistično Slovenijo, ampak tudi
za ostalo Evropo, velja, da zapletenejši kot so naprave in stroji za delo,
večji je delež moških delavcev. Več uporabne moči kot zahteva neko delo,
verjetneje je, da ga bodo opravljali moški. Tesneje kot je neka dejavnost
povezana z gospodinjstvom, večja je verjetnost, da jo opravlja ženska, in
natančnejše ter enoličnejše kot je delo in več spretnosti kot zahteva, ver-
jetneje je, da sodi v domeno žensk (Ramšak 2003, 93).
Družinsko kmetovanje temelji na delovni sili članov družine z raz-
poreditvijo nalog, pri čemer so ženske odgovorne za skrbstvene naloge in
gospodinjsko delo. Ta razporeditev nalog je, kot opozarja Berit Brandth
(2002, 184), dojeta kot »naravna« razdelitev dela na temelju določenih
13 Tanja Grilj (2011) v svojem članku navaja, da so se po drugi svetovni vojni Brki-
ni bolj odprli svetu in zakonska zveza z naslednikom posesti, ki je nekoč veljala
za dobro poroko, je dobila alternative v selitvi ter iskanju službe v mestu, ki je bila
za marsikatero žensko mamljivejša od celodnevnih kmečkih opravil in skromne-
ga zaslužka. Na ta način so mnogi dediči posesti, ki so bili prisiljeni ostati na zem-
lji staršev, izgubili potencialne neveste. Zaradi pomanjkanja mladih deklet so fan-
tje brkinske migrantke nadomestili z dalmatinskimi dekleti iz velikih družin in z
novonastalo poročno strategijo prekinili endogamno sklepanje zakonskih zvez.
210
Mehanizacija dela sredi 20. stoletja je imela največji vpliv na skraj-
šanje delovnih postopkov. Stroji so kmeta in kmetico reševali mučnih,
tudi nezdravih del in telesnih naporov. Prav tako so stroji delo opravili
hitreje, enakomerneje in natančneje, saj ročno delo ni dosegalo strojnega
dela ne po kakovosti niti po hitrosti izvedbe. Stroji so omogočili poveča-
nje kmetijske proizvodnje, ki je veljala za korak v smeri blagostanja druž-
be. Podjeten kmet je dobro preudaril, kako bo najbolje, najhitreje in naj-
ceneje dosegel to povečanje. Pravočasno, dobro in hitro obdelavo so mu
omogočali predvsem kmetijski stroji. Zaradi selitve ljudi iz podeželja v
mesta je zmanjkovalo ljudi za množična kmetijska dela, ki so bila prej iz-
vedena ročno. Veljalo je, da bo pomanjkanje delovne sile, ki je ogrožala iz-
vedbo takih del, lahko zapolnila edino mehanizacija, ki je imela tudi za-
radi tega prepričanja za kmete izjemen pomen.
Organizacija gospodarske kmečke enote in delitev dela po spolu
Kmetijo je praviloma vodil poročeni par moškega in ženske, razen v pri-
meru posebnih razmer, kot je bila smrt ali bolezen zakonca ali če so dediči
kmetije ostali samski.13 Pojem žensko in moško delo so v različnih druž-
bah in časovnih obdobjih razumeli drugače, kar je integralni del različnih
zgodovinskih mentalitet. Kot navaja Mojca Ramšak za spolno specifič-
no delitev dela, ki ni značilna zgolj za socialistično Slovenijo, ampak tudi
za ostalo Evropo, velja, da zapletenejši kot so naprave in stroji za delo,
večji je delež moških delavcev. Več uporabne moči kot zahteva neko delo,
verjetneje je, da ga bodo opravljali moški. Tesneje kot je neka dejavnost
povezana z gospodinjstvom, večja je verjetnost, da jo opravlja ženska, in
natančnejše ter enoličnejše kot je delo in več spretnosti kot zahteva, ver-
jetneje je, da sodi v domeno žensk (Ramšak 2003, 93).
Družinsko kmetovanje temelji na delovni sili članov družine z raz-
poreditvijo nalog, pri čemer so ženske odgovorne za skrbstvene naloge in
gospodinjsko delo. Ta razporeditev nalog je, kot opozarja Berit Brandth
(2002, 184), dojeta kot »naravna« razdelitev dela na temelju določenih
13 Tanja Grilj (2011) v svojem članku navaja, da so se po drugi svetovni vojni Brki-
ni bolj odprli svetu in zakonska zveza z naslednikom posesti, ki je nekoč veljala
za dobro poroko, je dobila alternative v selitvi ter iskanju službe v mestu, ki je bila
za marsikatero žensko mamljivejša od celodnevnih kmečkih opravil in skromne-
ga zaslužka. Na ta način so mnogi dediči posesti, ki so bili prisiljeni ostati na zem-
lji staršev, izgubili potencialne neveste. Zaradi pomanjkanja mladih deklet so fan-
tje brkinske migrantke nadomestili z dalmatinskimi dekleti iz velikih družin in z
novonastalo poročno strategijo prekinili endogamno sklepanje zakonskih zvez.
210
