Page 216 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 216
kmet, pol proletarec
tiji pri delu niso uporabljale mehanizacije, so se pogosteje opisovale kot
»asistentke« in kot tiste, ki so bile manj vpletene v delo na kmetiji. Po be-
sedah Berit Brandth (2006) so se v večji meri opisovale kot »partnerke«,
ne pa tudi kot »vodje kmetij«; tako je moški ostal »pravi« upravljalec stro-
ja na kmetiji, ženska pa pomočnica, ki je izvajala nekvalificirana opravi-
la s traktorjem.
Ženske, ki so vsakodnevno upravljale kmetijske stroje in opravlja-
le naloge, ki so bile sicer v domeni moških, so prekinile tradicionalni po-
ložaj kmetic. Nova kmečka ženska, ki je na kmetiji uporabljala mehani-
zacijo, je do določene mere preoblikovala slovensko ruralno kolektivno
imaginacijo in družbeno identiteto ter ustvarila nova pričakovanja glede
vloge kmetic. Ženske, ki so upravljale s kmetijskimi stroji, so se identifici-
rale kot aktivnejše in enakovrednejše partnerice od tistih, ki je niso, in s
tem pridobile tudi določeno avtoriteto ter družben ugled.
Pogosto so ženske skupaj z moškimi opravljale tudi »moška dela«,
kot je npr. gozdarjenje, ki je veljalo za tipično moško opravilo, tudi zato,
ker se je mnogo moških v gozdu poškodovalo ali ubilo, če so delali sami
(Marija, 1950, Baška grapa na Primorskem):
Js sem bla tamlajša hči. Tata ni bil uvidevn. Je blo treba vse delat.
Tut drevje podirat za drva. Mama je po njivah delala, kuhala, prala.
Je blo na roke za prat. Ko sem pri petnajstih letih pršla iz šole domov,
sem pojedla kosilo in je blo treba it podirat drva, žagat s tisto veliko
žago. Tut ženska z menstruacijo, to njega ni zanimal. Moj tata je de-
lal strogo moška dela. Mama je plela po njivah, drva pa ni delala. Kar
je blo sajenja, pletev, je blo bl žensko delo. Moško delo je blo oranje,
gnoj spravt na njivo, raztrosit. Kopanje krompirja žensko delo. Drva
spravt do hiše, razrezat moško delo, od razrezanga kupa so pa ženske
delale. Mama je tut iz gozda vlekla drva ven.
Glede ločitve dela na »moško« in »žensko« delo se je sogovornik Feri
(1948, Selo na Goričkem v Prekmurju) spominjal, da je njegova mama
znala opravljati vse delo, tudi moško:
Orala je s plugom, s kravami. Oče je oral, jaz sem oral. Mama je vedla
kositi. Ona je vse vedla. Kar se tiče kmečkih del, to so ženske isto de-
lale pa še plus gospodinle. V gozd je tut šla, saj drugega ni blo. Oče pa
mama sta bla sama. So ročno podirali. To sta vse oče pa mama dela-
la. Oče kuhal pa ni. Babica je bla, da je kuhala. Mama sploh ni voz-
la traktorja. Ni mela želje, da bi vozla. Sn js v glavnem vozo. Očeta ni
216
tiji pri delu niso uporabljale mehanizacije, so se pogosteje opisovale kot
»asistentke« in kot tiste, ki so bile manj vpletene v delo na kmetiji. Po be-
sedah Berit Brandth (2006) so se v večji meri opisovale kot »partnerke«,
ne pa tudi kot »vodje kmetij«; tako je moški ostal »pravi« upravljalec stro-
ja na kmetiji, ženska pa pomočnica, ki je izvajala nekvalificirana opravi-
la s traktorjem.
Ženske, ki so vsakodnevno upravljale kmetijske stroje in opravlja-
le naloge, ki so bile sicer v domeni moških, so prekinile tradicionalni po-
ložaj kmetic. Nova kmečka ženska, ki je na kmetiji uporabljala mehani-
zacijo, je do določene mere preoblikovala slovensko ruralno kolektivno
imaginacijo in družbeno identiteto ter ustvarila nova pričakovanja glede
vloge kmetic. Ženske, ki so upravljale s kmetijskimi stroji, so se identifici-
rale kot aktivnejše in enakovrednejše partnerice od tistih, ki je niso, in s
tem pridobile tudi določeno avtoriteto ter družben ugled.
Pogosto so ženske skupaj z moškimi opravljale tudi »moška dela«,
kot je npr. gozdarjenje, ki je veljalo za tipično moško opravilo, tudi zato,
ker se je mnogo moških v gozdu poškodovalo ali ubilo, če so delali sami
(Marija, 1950, Baška grapa na Primorskem):
Js sem bla tamlajša hči. Tata ni bil uvidevn. Je blo treba vse delat.
Tut drevje podirat za drva. Mama je po njivah delala, kuhala, prala.
Je blo na roke za prat. Ko sem pri petnajstih letih pršla iz šole domov,
sem pojedla kosilo in je blo treba it podirat drva, žagat s tisto veliko
žago. Tut ženska z menstruacijo, to njega ni zanimal. Moj tata je de-
lal strogo moška dela. Mama je plela po njivah, drva pa ni delala. Kar
je blo sajenja, pletev, je blo bl žensko delo. Moško delo je blo oranje,
gnoj spravt na njivo, raztrosit. Kopanje krompirja žensko delo. Drva
spravt do hiše, razrezat moško delo, od razrezanga kupa so pa ženske
delale. Mama je tut iz gozda vlekla drva ven.
Glede ločitve dela na »moško« in »žensko« delo se je sogovornik Feri
(1948, Selo na Goričkem v Prekmurju) spominjal, da je njegova mama
znala opravljati vse delo, tudi moško:
Orala je s plugom, s kravami. Oče je oral, jaz sem oral. Mama je vedla
kositi. Ona je vse vedla. Kar se tiče kmečkih del, to so ženske isto de-
lale pa še plus gospodinle. V gozd je tut šla, saj drugega ni blo. Oče pa
mama sta bla sama. So ročno podirali. To sta vse oče pa mama dela-
la. Oče kuhal pa ni. Babica je bla, da je kuhala. Mama sploh ni voz-
la traktorja. Ni mela želje, da bi vozla. Sn js v glavnem vozo. Očeta ni
216
