Page 209 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 209
Za boljši življenjski standard
Če nisi imel repe, on jo pa je, ti jo je podaril, si mu pa šel pomagat
na roke. So bili složni. Bolj kot sedaj. (Marta, 1946, Šempeter v
Savinjski dolini na Štajerskem, kmetovalka na domu)
Anica, leta 1944 rojena v Črešnjicah na Štajerskem, ki je kmetovala
doma, medtem ko je bil njen mož zaposlen v podjetju Remont kot zidar,
se je spominjala:
Ko sva gradila hišo, nihče ni nič računal, ko nam je prišel delat. Smo
si vračali usluge. Graditi sta začela 1975. leta. Opremljanje je šlo po-
časneje. Kredita nobenega. Nič si nisva izposodila. Zelo smo si poma-
gali med seboj. Ko je kdo delal plato. Prosil si jih in so prišli. Je prija-
telj rekel svojemu prijatelju, mu nisi osebno rabil rečt.
Tudi Jurij, rojen leta 1934 v vasi Breznica nad Škofjo Loko na
Gorenjskem, se je spominjal medsebojne pomoči pri gradnji hiše:
So ble akcije. Ko smo plošče betoniral, smo si pomagal, smo dobil 15
ljudi, ampak to je blo treba vse odslužiti. Vse nedelje smo plošče delal.
To je blo od 62. dalje. To smo bili prijatelji. Ni blo človeka, ki bi rekel:
»Ne bom pršel, ker mam piknik.« [Smeh] Takrat smo ljudje bl skup
držal. Pa vse sobote smo delal v službi.
Sogovornik Feri (1948, Selo na Goričkem v Prekmurju) se je spomi-
njal, da je bilo včasih med ljudmi več solidarnosti, ki se je zrcalila tudi v
izmenjavi uslug pri ročnih opravilih, ki so bile pred strojno mehanizacijo
na kmetijah nujne za preživetje:
Ko je bla mlačev, žetev, ko se je ročno poželo ... To smo šli po trije kos-
ci, ženske so tisto pobirale, moški so kosili, otroci smo povrsa delali.
Si pol zvezal v snop. Tisto se je skladalo v križe. Tist se je pol domov
vozilo. Oče je znal dobro zlagati oslice. Jaz sem bil navadno pri vre-
čah. To je blo bl nobel delo. Pri mlačvi si rabil 25 delavcev. In to je šlo.
Danes smo delali pri enem. Če so ble manjše kmetije, si dve, tri kmeti-
je en dan opravo. So pa ble kmetije, te vlke, ka si bil cel dan. Si se selu
od hiše do hiše. Po vrsti smo šli. Več ali manj. Sosedje smo si med sabo
pomagali. To so ble take usluge, brez tega nisi mogo. Ko sem js bil v
srednji šoli, je bil komaj začetek kombajnov, so jih iz Avstrije dol voz-
li. 67. sem končal srednjo šolo. 65. so ble še mlatilnice. Ko je kombajn,
si rabil dva človeka – enga kombajnista, ka je vozo, pa enga, ki je vre-
če zavezoval pa dol deval. To je bla solidarnost.
209
Če nisi imel repe, on jo pa je, ti jo je podaril, si mu pa šel pomagat
na roke. So bili složni. Bolj kot sedaj. (Marta, 1946, Šempeter v
Savinjski dolini na Štajerskem, kmetovalka na domu)
Anica, leta 1944 rojena v Črešnjicah na Štajerskem, ki je kmetovala
doma, medtem ko je bil njen mož zaposlen v podjetju Remont kot zidar,
se je spominjala:
Ko sva gradila hišo, nihče ni nič računal, ko nam je prišel delat. Smo
si vračali usluge. Graditi sta začela 1975. leta. Opremljanje je šlo po-
časneje. Kredita nobenega. Nič si nisva izposodila. Zelo smo si poma-
gali med seboj. Ko je kdo delal plato. Prosil si jih in so prišli. Je prija-
telj rekel svojemu prijatelju, mu nisi osebno rabil rečt.
Tudi Jurij, rojen leta 1934 v vasi Breznica nad Škofjo Loko na
Gorenjskem, se je spominjal medsebojne pomoči pri gradnji hiše:
So ble akcije. Ko smo plošče betoniral, smo si pomagal, smo dobil 15
ljudi, ampak to je blo treba vse odslužiti. Vse nedelje smo plošče delal.
To je blo od 62. dalje. To smo bili prijatelji. Ni blo človeka, ki bi rekel:
»Ne bom pršel, ker mam piknik.« [Smeh] Takrat smo ljudje bl skup
držal. Pa vse sobote smo delal v službi.
Sogovornik Feri (1948, Selo na Goričkem v Prekmurju) se je spomi-
njal, da je bilo včasih med ljudmi več solidarnosti, ki se je zrcalila tudi v
izmenjavi uslug pri ročnih opravilih, ki so bile pred strojno mehanizacijo
na kmetijah nujne za preživetje:
Ko je bla mlačev, žetev, ko se je ročno poželo ... To smo šli po trije kos-
ci, ženske so tisto pobirale, moški so kosili, otroci smo povrsa delali.
Si pol zvezal v snop. Tisto se je skladalo v križe. Tist se je pol domov
vozilo. Oče je znal dobro zlagati oslice. Jaz sem bil navadno pri vre-
čah. To je blo bl nobel delo. Pri mlačvi si rabil 25 delavcev. In to je šlo.
Danes smo delali pri enem. Če so ble manjše kmetije, si dve, tri kmeti-
je en dan opravo. So pa ble kmetije, te vlke, ka si bil cel dan. Si se selu
od hiše do hiše. Po vrsti smo šli. Več ali manj. Sosedje smo si med sabo
pomagali. To so ble take usluge, brez tega nisi mogo. Ko sem js bil v
srednji šoli, je bil komaj začetek kombajnov, so jih iz Avstrije dol voz-
li. 67. sem končal srednjo šolo. 65. so ble še mlatilnice. Ko je kombajn,
si rabil dva človeka – enga kombajnista, ka je vozo, pa enga, ki je vre-
če zavezoval pa dol deval. To je bla solidarnost.
209
