Page 214 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 214
kmet, pol proletarec
vlja identifikacijo z moškim spolom, lahko to vodi do ekskluzivne upora-
be tehnologije z njihove strani. Tehnologija predstavlja sredstvo moči in,
kot je poudarila Judy Wajcman (1991), sama definicija tehnologije vsebu-
je moški predsodek. Kulturno pojmovanje moškosti temelji na kompeten-
tnosti moških pri uporabi in popravilu strojev, ki predstavljajo podaljšek
družbene moči moških in nadzor moškega nad okoljem. Raziskave o spo-
lu in kmetovanju so pokazale ne le, da je mehanizacija moška aktivnost,
ampak tudi, da so ženske iz nje izključene (Saugeres 2002b). Tako imajo
kmetice premalo izobrazbe glede uporabe in popravila tehnične meha-
nizacije. Zaradi svoje družbeno oblikovane identitete gospodinje in žene
kmetov ne pridobijo prenosa znanja, ki bi bilo potrebno za opravljanje nji-
hove vloge na kmetiji.
V ruralnih raziskavah najdemo mnogo napisanega o tem, da so kul-
turne konstrukcije moškosti povezane s pojmom moške moči in simboli-
zirane s kmetijsko mehanizacijo. Po besedah Berit Brandth so ženske in
moški pozicionirani kot ženstveni ali možati glede na svoje aktivnosti in
predmete, ki te aktivnosti obkrožajo. V kontekstu delitve dela po spolu
sta bili večja vrednost in produktivnost pripisani trdemu delu s težkimi
stroji (Brandth 2002, 188). Traktor tako predstavlja mnogo kvalitet, po-
vezanih z moškim spolom, in deluje kot pomemben razkazovalec moške
spolne identitete (Brandth 1995).15 Znanje o upravljanju kmetijskih stro-
jev je sodilo v moško domeno. Mehanizacija je del uprizarjanja moškosti
in traktor drugim pošilja sporočilo, da oseba poseduje lastnosti »pravega
moškega«. Traktor deluje kot razlikovalec med moškim in ženskim delom
na kmetiji ter kot tak simbolizira in ohranja delitev dela med spoloma v
kmetovanju (Brandt 2006, 20–21).
Franci iz Pokleka nad Blanco na Dolenjskem, rojen leta 1952, pol-
kmet, je dejal, da je njegova žena upravljala s traktorjem, ko je bil on
v službi. Njegova žena Iza, rojena leta 1964 v Orehovem pri Sevnici na
Dolenjskem, kmetica, se je ponosno spominjala dela s kmetijskimi stroji:
Samo gnoja nisem trosila po njivi, nalagala ja. Sem kosila s traktor-
sko kosilnico, z navadno na roke. Ko je bil obračalnik, zgrebalnik, sem
vse obrnila, skupaj spravila, pobrala, metala na sušilno. Ko je on pr-
šel iz službe, sem že dve nakladalki domov pripeljala in vse razmeta-
la. Nisem kuhala, ker je mama. Zjutraj sem živali poštimala in šla ko-
sit, sem prišla domov, vzela traktor ali pa nakladalko.
15 Glej tudi Liepins (1998).
214
vlja identifikacijo z moškim spolom, lahko to vodi do ekskluzivne upora-
be tehnologije z njihove strani. Tehnologija predstavlja sredstvo moči in,
kot je poudarila Judy Wajcman (1991), sama definicija tehnologije vsebu-
je moški predsodek. Kulturno pojmovanje moškosti temelji na kompeten-
tnosti moških pri uporabi in popravilu strojev, ki predstavljajo podaljšek
družbene moči moških in nadzor moškega nad okoljem. Raziskave o spo-
lu in kmetovanju so pokazale ne le, da je mehanizacija moška aktivnost,
ampak tudi, da so ženske iz nje izključene (Saugeres 2002b). Tako imajo
kmetice premalo izobrazbe glede uporabe in popravila tehnične meha-
nizacije. Zaradi svoje družbeno oblikovane identitete gospodinje in žene
kmetov ne pridobijo prenosa znanja, ki bi bilo potrebno za opravljanje nji-
hove vloge na kmetiji.
V ruralnih raziskavah najdemo mnogo napisanega o tem, da so kul-
turne konstrukcije moškosti povezane s pojmom moške moči in simboli-
zirane s kmetijsko mehanizacijo. Po besedah Berit Brandth so ženske in
moški pozicionirani kot ženstveni ali možati glede na svoje aktivnosti in
predmete, ki te aktivnosti obkrožajo. V kontekstu delitve dela po spolu
sta bili večja vrednost in produktivnost pripisani trdemu delu s težkimi
stroji (Brandth 2002, 188). Traktor tako predstavlja mnogo kvalitet, po-
vezanih z moškim spolom, in deluje kot pomemben razkazovalec moške
spolne identitete (Brandth 1995).15 Znanje o upravljanju kmetijskih stro-
jev je sodilo v moško domeno. Mehanizacija je del uprizarjanja moškosti
in traktor drugim pošilja sporočilo, da oseba poseduje lastnosti »pravega
moškega«. Traktor deluje kot razlikovalec med moškim in ženskim delom
na kmetiji ter kot tak simbolizira in ohranja delitev dela med spoloma v
kmetovanju (Brandt 2006, 20–21).
Franci iz Pokleka nad Blanco na Dolenjskem, rojen leta 1952, pol-
kmet, je dejal, da je njegova žena upravljala s traktorjem, ko je bil on
v službi. Njegova žena Iza, rojena leta 1964 v Orehovem pri Sevnici na
Dolenjskem, kmetica, se je ponosno spominjala dela s kmetijskimi stroji:
Samo gnoja nisem trosila po njivi, nalagala ja. Sem kosila s traktor-
sko kosilnico, z navadno na roke. Ko je bil obračalnik, zgrebalnik, sem
vse obrnila, skupaj spravila, pobrala, metala na sušilno. Ko je on pr-
šel iz službe, sem že dve nakladalki domov pripeljala in vse razmeta-
la. Nisem kuhala, ker je mama. Zjutraj sem živali poštimala in šla ko-
sit, sem prišla domov, vzela traktor ali pa nakladalko.
15 Glej tudi Liepins (1998).
214
