Page 211 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 211
Za boljši življenjski standard
spolno specifičnih atributov. Delo, za katerega so odgovorne ženske, je
bilo opravljeno v zasebni sferi doma, moški kmet pa je kot glava družin-
ske kmetije sprejemal pomembne odločitve, predstavljal javni obraz kme-
tije v kmečkih organizacijah in okupiral javne prostore kmetovanja.14 Kot
pronicljivo navaja Ann Oakley (1974), znotraj družine obstajajo neenaki
odnosi med spoloma in različni statusi dela, ki ga opravljajo različni člani
družine. Širši razvoj feminističnih trendov prinaša spoznanja o tem, da
ni bila narava ženskega dela tista, ki ni prinesla priznanja njihovega dela,
ampak njihov položaj znotraj patriarhalnega gospodinjstva.
Razlike pri delitvi dela med spoloma na kmetiji so bile najizrazi-
tejše v primeru strojne košnje in obdelovanja polj s stroji (kot tipične-
ga moškega opravila) ter obdelovanja zelenjavnega vrta (kot tipičnega
ženskega opravila). »Ženske delovne aktivnosti« so bile sestavljene iz go-
spodinjskih opravil, molzenja krav, pridelovanja zelenjavne na vrtu, iz-
delave masla in prodaje mlečnih izdelkov, jajc ter perutnine na tržnici.
Tudi delo na njivi je bilo večinoma v domeni žensk in otrok. Gospodinjsko
delo žensk na kmetiji je poleg varstva otrok zajemalo tudi skrb za osta-
rele in bolne starše. Na tem mestu je treba opozoriti na medgeneracijsko
solidarnost, saj so stari starši običajno živeli skupaj z mlajšim poročenim
parom in bili aktivno udeleženi pri kmečkih opravilih, dokler so to seve-
da zmogli. Pri varstvu otrok in pri ostalih gospodinjskih opravilih je bila
pomoč starih mater ključna, saj je to mlajše ženske osvobodilo obvez, kar
je pomenilo, da so lahko aktivneje poprijele za ostala kmečka opravila.
»Moške delovne aktivnosti« so bile večinoma povezane s težjimi fizični-
mi nalogami, kot je bilo delo v gozdu, in z uporabo kmetijske mehaniza-
cije, prav tako so moški krmili živino, razen prašičev in piščancev, kar je
pripadalo ženskam.
Zvone, rojen leta 1938 v vasi blizu Mosta na Soči na Primorskem, se je
spominjal, da je pri devetih letih gledal svojo mamo, kako je kleklala: »Js
sn hodo dol, da sn, potle ko so pa bratje vidl, je bla pa vojska in so rekli:
‘Bejž se operirat, boš dobo nov spol in potlej boš kleklu.‘ In potlej sn pusto,
šel u kot in se joko, ker mi niso pustl.« Iz te izjave opazimo, da je dojema-
nje moškosti povezano z občutkom sramu, če moški opravljajo »ženska
dela« – v družbi so videti kot šibki in poženščeni, saj mora biti moško delo
izkušeno kot tisto, ki daje moč. Kot opozarja Makarovič (2002, 65), pojem
»žensko delo« ali opravilo največkrat zajema le vrste dejavnosti, ki naj jih
opravljajo ženske oziroma vrste del, ki za moške niso primerna; vsebina
14 Glej tudi Alston (2000).
211
spolno specifičnih atributov. Delo, za katerega so odgovorne ženske, je
bilo opravljeno v zasebni sferi doma, moški kmet pa je kot glava družin-
ske kmetije sprejemal pomembne odločitve, predstavljal javni obraz kme-
tije v kmečkih organizacijah in okupiral javne prostore kmetovanja.14 Kot
pronicljivo navaja Ann Oakley (1974), znotraj družine obstajajo neenaki
odnosi med spoloma in različni statusi dela, ki ga opravljajo različni člani
družine. Širši razvoj feminističnih trendov prinaša spoznanja o tem, da
ni bila narava ženskega dela tista, ki ni prinesla priznanja njihovega dela,
ampak njihov položaj znotraj patriarhalnega gospodinjstva.
Razlike pri delitvi dela med spoloma na kmetiji so bile najizrazi-
tejše v primeru strojne košnje in obdelovanja polj s stroji (kot tipične-
ga moškega opravila) ter obdelovanja zelenjavnega vrta (kot tipičnega
ženskega opravila). »Ženske delovne aktivnosti« so bile sestavljene iz go-
spodinjskih opravil, molzenja krav, pridelovanja zelenjavne na vrtu, iz-
delave masla in prodaje mlečnih izdelkov, jajc ter perutnine na tržnici.
Tudi delo na njivi je bilo večinoma v domeni žensk in otrok. Gospodinjsko
delo žensk na kmetiji je poleg varstva otrok zajemalo tudi skrb za osta-
rele in bolne starše. Na tem mestu je treba opozoriti na medgeneracijsko
solidarnost, saj so stari starši običajno živeli skupaj z mlajšim poročenim
parom in bili aktivno udeleženi pri kmečkih opravilih, dokler so to seve-
da zmogli. Pri varstvu otrok in pri ostalih gospodinjskih opravilih je bila
pomoč starih mater ključna, saj je to mlajše ženske osvobodilo obvez, kar
je pomenilo, da so lahko aktivneje poprijele za ostala kmečka opravila.
»Moške delovne aktivnosti« so bile večinoma povezane s težjimi fizični-
mi nalogami, kot je bilo delo v gozdu, in z uporabo kmetijske mehaniza-
cije, prav tako so moški krmili živino, razen prašičev in piščancev, kar je
pripadalo ženskam.
Zvone, rojen leta 1938 v vasi blizu Mosta na Soči na Primorskem, se je
spominjal, da je pri devetih letih gledal svojo mamo, kako je kleklala: »Js
sn hodo dol, da sn, potle ko so pa bratje vidl, je bla pa vojska in so rekli:
‘Bejž se operirat, boš dobo nov spol in potlej boš kleklu.‘ In potlej sn pusto,
šel u kot in se joko, ker mi niso pustl.« Iz te izjave opazimo, da je dojema-
nje moškosti povezano z občutkom sramu, če moški opravljajo »ženska
dela« – v družbi so videti kot šibki in poženščeni, saj mora biti moško delo
izkušeno kot tisto, ki daje moč. Kot opozarja Makarovič (2002, 65), pojem
»žensko delo« ali opravilo največkrat zajema le vrste dejavnosti, ki naj jih
opravljajo ženske oziroma vrste del, ki za moške niso primerna; vsebina
14 Glej tudi Alston (2000).
211
