Page 212 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 212
kmet, pol proletarec
tega pojma je bila praviloma povezana z vrednotenjem delovnih dejavno-
sti in ženska dela so bila skoraj vedno družbeno nizko vrednotena.
Težko ročno fizično delo, ki najpogosteje poteka v neprijetnih pogo-
jih, je razumljeno kot herojsko in tisto, ki zahteva fizični pogum. Robustno
delo, moč in telesna kondicija so znaki moškosti, ki pridejo še posebej do
izraza pri gozdarjenju kot tipično moškem opravilu (Brandth in Haugen
2000). Kot izpostavlja Lise Saugeres (2002a, 646), so ženske v družbi do-
jete kot tiste, ki jim manjkajo moški atributi in zato ne morejo kmetovati
enako kot moški, delo žensk na kmetiji pa je opredeljeno kot lažje in tisto,
ki se mu pripiše manjša vrednost kot delu, ki ga opravljajo moških, zato so
ženske pogosto dojete le kot pomočnice kmetom pri delu.
V kmečki družini, ki je dohodek pridobivala iz neagrarnih dejavnosti
v obliki zaposlitve, so v službo večinoma hodili moški, ženske pa so osta-
le doma, kar po besedah Katje Vadnal (1979) lahko pripišemo fenomenu
feminizacije jugoslovanskega kmetijstva. Primeri, da je mož ostal doma
in kmetoval, njegova žena pa je hodila v službo, so bili manj pogosti, še
posebej, ko so bili otroci majhni. Kot opozarja Ana Barbič (1990, 252) so
se kmetice v primerjavi z moškimi zaposlovale v manjšem številu, ker so
imele slabše zaposlitvene možnosti in ker je moral nekdo ostati na kme-
tiji, da jo je obdeloval. Razlog je bilo tudi splošno prepričanje, da je njihov
prostor doma pri družini.
Miha, rojen leta 1936 v Rogačicah na Dolenjskem, je med pogovo-
rom povedal, da je svojo zaposlitev pred ženo sprva skrival, saj se je bal
njenega nasprotovanja zaradi povečane delovne obremenitve na kmeti-
ji: »Žena ni vedla, ko sn šel na šiht. Da ne bo dovolila, sn se bal. Vso delo
je doma padlo na njo.« Njegova žena Beti, rojena leta 1945v vasi Drušče
na Dolenjskem, kmetica, je povedala, da zaposlitvi ni nasprotovala: »Na
hitr se je odločo. Takrat ni blo problem za šiht. So šli 40 let stari v službo.«
Ko se je eden ali več članov kmečkega gospodinjstva zaposlilo izven kme-
tijstva, so morali večino dela na kmetiji opravljati drugi družinski člani.
Posledično se je pojavila nova delitev dela v družini. Vlogo »gospodarja«
je običajno prevzela nezaposlena članica, najpogosteje so bile to kmečke
ženske, ki so poleg vloge matere in gospodinje prevzele tudi vlogo gospo-
darice, ne glede na formalno lastništvo zemlje.
Alenka, rojena leta 1946 v Šempetru v Savinjski dolini na Štajerskem,
je kmetovala na kmetiji, veliki osem hektarov, njen mož pa je služboval v
podjetju SIP Strojna industrija. Spominjala se je, da je sama opravila vse
delo na kmetiji, tudi tisto, ki je bilo v domeni moških:
212
tega pojma je bila praviloma povezana z vrednotenjem delovnih dejavno-
sti in ženska dela so bila skoraj vedno družbeno nizko vrednotena.
Težko ročno fizično delo, ki najpogosteje poteka v neprijetnih pogo-
jih, je razumljeno kot herojsko in tisto, ki zahteva fizični pogum. Robustno
delo, moč in telesna kondicija so znaki moškosti, ki pridejo še posebej do
izraza pri gozdarjenju kot tipično moškem opravilu (Brandth in Haugen
2000). Kot izpostavlja Lise Saugeres (2002a, 646), so ženske v družbi do-
jete kot tiste, ki jim manjkajo moški atributi in zato ne morejo kmetovati
enako kot moški, delo žensk na kmetiji pa je opredeljeno kot lažje in tisto,
ki se mu pripiše manjša vrednost kot delu, ki ga opravljajo moških, zato so
ženske pogosto dojete le kot pomočnice kmetom pri delu.
V kmečki družini, ki je dohodek pridobivala iz neagrarnih dejavnosti
v obliki zaposlitve, so v službo večinoma hodili moški, ženske pa so osta-
le doma, kar po besedah Katje Vadnal (1979) lahko pripišemo fenomenu
feminizacije jugoslovanskega kmetijstva. Primeri, da je mož ostal doma
in kmetoval, njegova žena pa je hodila v službo, so bili manj pogosti, še
posebej, ko so bili otroci majhni. Kot opozarja Ana Barbič (1990, 252) so
se kmetice v primerjavi z moškimi zaposlovale v manjšem številu, ker so
imele slabše zaposlitvene možnosti in ker je moral nekdo ostati na kme-
tiji, da jo je obdeloval. Razlog je bilo tudi splošno prepričanje, da je njihov
prostor doma pri družini.
Miha, rojen leta 1936 v Rogačicah na Dolenjskem, je med pogovo-
rom povedal, da je svojo zaposlitev pred ženo sprva skrival, saj se je bal
njenega nasprotovanja zaradi povečane delovne obremenitve na kmeti-
ji: »Žena ni vedla, ko sn šel na šiht. Da ne bo dovolila, sn se bal. Vso delo
je doma padlo na njo.« Njegova žena Beti, rojena leta 1945v vasi Drušče
na Dolenjskem, kmetica, je povedala, da zaposlitvi ni nasprotovala: »Na
hitr se je odločo. Takrat ni blo problem za šiht. So šli 40 let stari v službo.«
Ko se je eden ali več članov kmečkega gospodinjstva zaposlilo izven kme-
tijstva, so morali večino dela na kmetiji opravljati drugi družinski člani.
Posledično se je pojavila nova delitev dela v družini. Vlogo »gospodarja«
je običajno prevzela nezaposlena članica, najpogosteje so bile to kmečke
ženske, ki so poleg vloge matere in gospodinje prevzele tudi vlogo gospo-
darice, ne glede na formalno lastništvo zemlje.
Alenka, rojena leta 1946 v Šempetru v Savinjski dolini na Štajerskem,
je kmetovala na kmetiji, veliki osem hektarov, njen mož pa je služboval v
podjetju SIP Strojna industrija. Spominjala se je, da je sama opravila vse
delo na kmetiji, tudi tisto, ki je bilo v domeni moških:
212
