Page 219 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 219
Za boljši življenjski standard
blo več. Leta 87. smo mi kupl en traktor pa isto leto še enga, prej pa
nismo meli traktorja.
Po drugi strani pa je bila udeležba moških v t. i. »ženskih« delovnih
aktivnostih razmeroma majhna. Ko sem moške povprašala, ali so tudi
oni opravljali delo, ki je sicer bilo v domeni žensk, kot je kuhanje, pranje,
varstvo otrok itd., sem večinoma naletela na negativne odgovore. Alojz,
rojen leta 1936 v Rogačicah na Dolenjskem, kmet, ki je prevzel kmetijo
od očeta, je dejal: »Bolj mal, je blo druzga del dost. Pr živin pa to.« »Ni blo
časa. Ko sem prišel iz službe, sem moral poprijet za ta težja dela,« mi je na
enako vprašanje odgovoril Vlado (1953, vas Široko blizu Tolminskeg loma
na Primorskem). Če je bilo nujno, so moški občasno varovali otroke, po-
magali pri turizmu na kmetiji, zelo redko pa so kuhali ali pomivali poso-
do. »To smo ble zmeri na njivi ženske. Pa v hosti podirale. Z možem sva šla
pozimi, ko je drv zmanjkalo, v hosto podirat. Ženske so delala vsa dela.
Eni moški so, drugi pa niso pomagal pri gospodinjstvu« (Hedvika, 1928
Donačka gora na Štajerskem, kmetica).
V kmečkih gospodinjstvih, kjer je bila žena zaposlena izven kmeti-
je, mož pa je doma kmetoval, je po sili razmer opaziti večjo vključenost
moških pri gospodinjskih opravilih, še posebej v primerih, ko so bile sta-
re matere že pokojne, kar je razvidno iz pripovedovanja sogovornika Geze
(1959, Tečanovci v Prekmurju):
Žena je šla v službo, okopavali smo sladkorno peso ročno. Vsi smo
okopavali. Js snisem mogel doma ležat v senci pa ženi rečt: »Idi ti,
očisti tisto.« Ona je šla v službo zjutraj ob pol petih. Sn js bil gospodi-
njec. Sma bla z očetom sama. Je trebalo blo otroke poslat v šolo, spa-
kirati, zajtrk narediti. Ko je bila žena popoldne, ko smo šli na večerjo,
ni bilo pomivalnega stroja v tistih letih, sen šel pa posodo opral zarad
tega, ker sn vedo, da če ne, ji pustim en kup posode. Kosilo je ona sku-
hala, preden je šla v službo. Ko je bila drugi dan dopoldne, je na zvečer
skuhala, da smo meli za kosilo, ampak zajtrk smo si pa sami naredli.
Etnografske pripovedi, ki razkrivajo, da so bile ženske aktivne ude-
leženke v kmetovanju, opozarjajo na previdnost pri posploševanju in
obravnavi mita o strogi delitvi dela po spolu na kmetiji. Značilnosti de-
litve dela po spolu na podlagi moške superiornosti in moči niso bile ved-
no prisotne, saj so tudi ženske delale v gozdarstvu, orale na polju, vozile
traktor in ostale stroje ter opravljale določena gospodinjska opravila, ki
so zahtevala izjemno fizično moč ter bila zahtevna in nevarna. To so po-
219
blo več. Leta 87. smo mi kupl en traktor pa isto leto še enga, prej pa
nismo meli traktorja.
Po drugi strani pa je bila udeležba moških v t. i. »ženskih« delovnih
aktivnostih razmeroma majhna. Ko sem moške povprašala, ali so tudi
oni opravljali delo, ki je sicer bilo v domeni žensk, kot je kuhanje, pranje,
varstvo otrok itd., sem večinoma naletela na negativne odgovore. Alojz,
rojen leta 1936 v Rogačicah na Dolenjskem, kmet, ki je prevzel kmetijo
od očeta, je dejal: »Bolj mal, je blo druzga del dost. Pr živin pa to.« »Ni blo
časa. Ko sem prišel iz službe, sem moral poprijet za ta težja dela,« mi je na
enako vprašanje odgovoril Vlado (1953, vas Široko blizu Tolminskeg loma
na Primorskem). Če je bilo nujno, so moški občasno varovali otroke, po-
magali pri turizmu na kmetiji, zelo redko pa so kuhali ali pomivali poso-
do. »To smo ble zmeri na njivi ženske. Pa v hosti podirale. Z možem sva šla
pozimi, ko je drv zmanjkalo, v hosto podirat. Ženske so delala vsa dela.
Eni moški so, drugi pa niso pomagal pri gospodinjstvu« (Hedvika, 1928
Donačka gora na Štajerskem, kmetica).
V kmečkih gospodinjstvih, kjer je bila žena zaposlena izven kmeti-
je, mož pa je doma kmetoval, je po sili razmer opaziti večjo vključenost
moških pri gospodinjskih opravilih, še posebej v primerih, ko so bile sta-
re matere že pokojne, kar je razvidno iz pripovedovanja sogovornika Geze
(1959, Tečanovci v Prekmurju):
Žena je šla v službo, okopavali smo sladkorno peso ročno. Vsi smo
okopavali. Js snisem mogel doma ležat v senci pa ženi rečt: »Idi ti,
očisti tisto.« Ona je šla v službo zjutraj ob pol petih. Sn js bil gospodi-
njec. Sma bla z očetom sama. Je trebalo blo otroke poslat v šolo, spa-
kirati, zajtrk narediti. Ko je bila žena popoldne, ko smo šli na večerjo,
ni bilo pomivalnega stroja v tistih letih, sen šel pa posodo opral zarad
tega, ker sn vedo, da če ne, ji pustim en kup posode. Kosilo je ona sku-
hala, preden je šla v službo. Ko je bila drugi dan dopoldne, je na zvečer
skuhala, da smo meli za kosilo, ampak zajtrk smo si pa sami naredli.
Etnografske pripovedi, ki razkrivajo, da so bile ženske aktivne ude-
leženke v kmetovanju, opozarjajo na previdnost pri posploševanju in
obravnavi mita o strogi delitvi dela po spolu na kmetiji. Značilnosti de-
litve dela po spolu na podlagi moške superiornosti in moči niso bile ved-
no prisotne, saj so tudi ženske delale v gozdarstvu, orale na polju, vozile
traktor in ostale stroje ter opravljale določena gospodinjska opravila, ki
so zahtevala izjemno fizično moč ter bila zahtevna in nevarna. To so po-
219
