Page 220 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 220
kmet, pol proletarec
čele, ker so bile prisiljene zaradi okoliščin, včasih pa tudi zato, ker so si
tako želele.
Mojca Ramšak v svoji knjigi naslovom Portret glasov (2003, 161) po-
nudi vpogled v način življenja ljudi na Koroškem v drugi polovici 20. stole-
tja, ko so se ukvarjali pretežno s kmetijsko dejavnostjo. Njene ugotovitve
so podobne, saj navaja, da je za vsako delo, ki je veljalo izključno za moško
ali žensko, mogoče najti veliko nasprotnih primerov Temelji na življenje-
pisih 76 Slovencev iz raznih krajev na avstrijskem Koroškem, med kate-
rimi je bilo kar 78 % kmetov, kajžarjev in poslov, ter ponudi razumevanje
organizacije kmečkega dela in družbenega razslojevanja koroške kmeč-
ke družbe.16
Kot opozarja Makarovič, so pojmovanja ženskega dela kot mišljenj-
ski vrednotni konstrukti sestavine zgodovinskih mentalitet in zajemajo
vrste del, za katera naj bi bile ženske sposobne in/ali katera naj opravljajo
po tradicionalni ali samoumevno veljavni delitvi del. Te predstave so gra-
jene na odnosih v stvarnosti in so izročilne družbene norme. Drugačna
je vsebina pojma žensko delo kot zgodovinskih dejstev, ki zajemajo dela,
ki so jih ženske dejansko opravljale, saj so skoraj vedno delale tudi moška
dela (Makarovič 2002, 65–66).
Podobno Irena Destovnik v svoji knjigi Moč šibkih (2003, 45) ugota-
vlja, da so moške naloge na kmetiji opravljali vsi, ženske naloge pa pravi-
loma le ženske. V njej obravnava položaj žensk, ki so se rodile, odraščale
in delale na kmečkih gospodarstvih v prvi polovici 20. stoletja v katastr-
ski občini Šentjanž v Rožu na Dolenjskem (Gansdorf) ter pokaže na po-
membnost gospodarske vloge žensk. Problematizira ideologijo o narav-
nem izvoru spolne delitve dela, ki žensko praviloma umešča na področje
reprodukcije (skrbi za otroke in ostarele člane gospodinjstva), manj pa
govori o pomenu žensk na področju ostalega dela na samooskrbnih kme-
tijah. Poudari vrednotenje dela žensk, ki je bilo v času kmečke ekonomije,
ki je bila hišno in družinsko organizirana, nepogrešljivo tako na področju
družinskega življenja kot tudi pridobitnega dela.
Na delitev dela med spoloma so imele vpliv tudi različne okolišči-
ne, ki so lahko ogrozile obstoj kmečke družine, kot npr. če so umrli star-
16 Kot primarni vir svoje raziskave je Mojca Ramšak uporabila gradivo petih zvezkov
iz knjižne zbirke Tako smo živeli. Leta 1993 je bil objavljen prvi zvezek iz te zbirke z
naborom življenjepisov koroških Slovencev avtorice Marije Makarovič, ki predsta-
vlja pomembno gradivo za analizo medsebojnih odnosov praviloma članov kmeč-
kih družin na Koroškem. Za primerjavo etnološkega preučevanja družine in so-
rodstva v vaseh v slovenski Istri glej Ravnik (1996).
220
čele, ker so bile prisiljene zaradi okoliščin, včasih pa tudi zato, ker so si
tako želele.
Mojca Ramšak v svoji knjigi naslovom Portret glasov (2003, 161) po-
nudi vpogled v način življenja ljudi na Koroškem v drugi polovici 20. stole-
tja, ko so se ukvarjali pretežno s kmetijsko dejavnostjo. Njene ugotovitve
so podobne, saj navaja, da je za vsako delo, ki je veljalo izključno za moško
ali žensko, mogoče najti veliko nasprotnih primerov Temelji na življenje-
pisih 76 Slovencev iz raznih krajev na avstrijskem Koroškem, med kate-
rimi je bilo kar 78 % kmetov, kajžarjev in poslov, ter ponudi razumevanje
organizacije kmečkega dela in družbenega razslojevanja koroške kmeč-
ke družbe.16
Kot opozarja Makarovič, so pojmovanja ženskega dela kot mišljenj-
ski vrednotni konstrukti sestavine zgodovinskih mentalitet in zajemajo
vrste del, za katera naj bi bile ženske sposobne in/ali katera naj opravljajo
po tradicionalni ali samoumevno veljavni delitvi del. Te predstave so gra-
jene na odnosih v stvarnosti in so izročilne družbene norme. Drugačna
je vsebina pojma žensko delo kot zgodovinskih dejstev, ki zajemajo dela,
ki so jih ženske dejansko opravljale, saj so skoraj vedno delale tudi moška
dela (Makarovič 2002, 65–66).
Podobno Irena Destovnik v svoji knjigi Moč šibkih (2003, 45) ugota-
vlja, da so moške naloge na kmetiji opravljali vsi, ženske naloge pa pravi-
loma le ženske. V njej obravnava položaj žensk, ki so se rodile, odraščale
in delale na kmečkih gospodarstvih v prvi polovici 20. stoletja v katastr-
ski občini Šentjanž v Rožu na Dolenjskem (Gansdorf) ter pokaže na po-
membnost gospodarske vloge žensk. Problematizira ideologijo o narav-
nem izvoru spolne delitve dela, ki žensko praviloma umešča na področje
reprodukcije (skrbi za otroke in ostarele člane gospodinjstva), manj pa
govori o pomenu žensk na področju ostalega dela na samooskrbnih kme-
tijah. Poudari vrednotenje dela žensk, ki je bilo v času kmečke ekonomije,
ki je bila hišno in družinsko organizirana, nepogrešljivo tako na področju
družinskega življenja kot tudi pridobitnega dela.
Na delitev dela med spoloma so imele vpliv tudi različne okolišči-
ne, ki so lahko ogrozile obstoj kmečke družine, kot npr. če so umrli star-
16 Kot primarni vir svoje raziskave je Mojca Ramšak uporabila gradivo petih zvezkov
iz knjižne zbirke Tako smo živeli. Leta 1993 je bil objavljen prvi zvezek iz te zbirke z
naborom življenjepisov koroških Slovencev avtorice Marije Makarovič, ki predsta-
vlja pomembno gradivo za analizo medsebojnih odnosov praviloma članov kmeč-
kih družin na Koroškem. Za primerjavo etnološkega preučevanja družine in so-
rodstva v vaseh v slovenski Istri glej Ravnik (1996).
220
