Page 221 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 221
Za boljši življenjski standard
ši ali eden od zakoncev. V tem primeru so bili tako moški kot tudi ženske
prisiljeni poprijeti za vsako delo, da gospodarstvo ni propadlo. Podobno
je veljalo tudi za moške. Jelka iz Murske Sobote v Prekmurju, rojena leta
1966, je s primerom sosede opozorila na krizo identitete moških, ki so se
po mnogih letih dela v tujini vrnili domov, kjer so do takrat njihove žene
same kmetovale in prevzele vse vloge v kmečkem gospodarstvu:
Sem mela eno sosedo tam iz Goričkega. Mož je delala v Nemčiji, v
Švici, ona je pa doma kmetovala. Je pošiljal dnar. Je mela dva otro-
ka. Je pa bla taka konkretna ženska. Vse je mela čez. Znašla se je. Tak
je živela svoje življenje. Vsepovsod je lejko [lahko] šla, moža ni blo
doma. Potem je mož mel prometno nesrečo in se je po tridesetih letih
dela tam vrno domov. Sej je prišo domov malo več za dopust, enkrat
na mesec je hodo domov. Ona je resno gospodarila, super kmetijo so
meli, majo še zdaj. Se je vrno domov in nista več vedla živeti skupaj.
On se je zapil, ona je bla cela nesrečna. Ona je bla takrat gospodari-
ca, on se pa ni našel, ker ona nekak je v tem prevladovala, tako da se
je šel siromak zapil. To je bla kriza njegove identitete. Ni se več našel.
Ona je vse prevzela, vse vloge.
Sogovornice so v intervjujih skušale enakost z moškimi pri delu iz-
raziti na simbolnejši ravni, ne toliko zaradi eksistencialnih potreb. Pri
tem so ponosno naštevale naloge, ki so stereotipno veljale za moške, da
bi poudarile, kako so bile lahko enakovredne fizično močnejšemu spolu.
To se je zrcalilo v tem, ko so rekle, da delajo »kot moški«, se pravi več in
močneje, s čimer so potrdile ideal kmečke žene, opredeljen z nenehnim
trdim delom, zato so lahko kmečke ženske svojo žensko identiteto po-
trdile z moškimi delovnimi opravili. Kmetice so včasih pri delu tekmova-
le z moškimi, kar je bilo pomembno za potrjevanje njihovega samopred-
stavljanja. Moško priznanje in potrditev odražata vrednost žensk ne kot
žensk, ampak kot delovnih kolegic. Te identitete so sogovornice pogos-
to zelo rade prevzele in jim niso bile vedno vsiljene, saj so s tem povečale
svojo samozavest, prevzele kulturne norme in vrednote, povezane s temi
poklici.
Sogovornicam se to, da same opravljajo gospodinjsko delo, ni zdelo
nujno nepravično in so pri tem izpostavljale, da moški niso imeli časa za
gospodinjenje, saj so delali druga dela, ki so bila fizično napornejša. Glede
na takšno delitev dela se je ženskam zdelo samoumevno, da so same opra-
vile gospodinjsko delo, saj so moški delali zunaj in zato vprašanja pomo-
221
ši ali eden od zakoncev. V tem primeru so bili tako moški kot tudi ženske
prisiljeni poprijeti za vsako delo, da gospodarstvo ni propadlo. Podobno
je veljalo tudi za moške. Jelka iz Murske Sobote v Prekmurju, rojena leta
1966, je s primerom sosede opozorila na krizo identitete moških, ki so se
po mnogih letih dela v tujini vrnili domov, kjer so do takrat njihove žene
same kmetovale in prevzele vse vloge v kmečkem gospodarstvu:
Sem mela eno sosedo tam iz Goričkega. Mož je delala v Nemčiji, v
Švici, ona je pa doma kmetovala. Je pošiljal dnar. Je mela dva otro-
ka. Je pa bla taka konkretna ženska. Vse je mela čez. Znašla se je. Tak
je živela svoje življenje. Vsepovsod je lejko [lahko] šla, moža ni blo
doma. Potem je mož mel prometno nesrečo in se je po tridesetih letih
dela tam vrno domov. Sej je prišo domov malo več za dopust, enkrat
na mesec je hodo domov. Ona je resno gospodarila, super kmetijo so
meli, majo še zdaj. Se je vrno domov in nista več vedla živeti skupaj.
On se je zapil, ona je bla cela nesrečna. Ona je bla takrat gospodari-
ca, on se pa ni našel, ker ona nekak je v tem prevladovala, tako da se
je šel siromak zapil. To je bla kriza njegove identitete. Ni se več našel.
Ona je vse prevzela, vse vloge.
Sogovornice so v intervjujih skušale enakost z moškimi pri delu iz-
raziti na simbolnejši ravni, ne toliko zaradi eksistencialnih potreb. Pri
tem so ponosno naštevale naloge, ki so stereotipno veljale za moške, da
bi poudarile, kako so bile lahko enakovredne fizično močnejšemu spolu.
To se je zrcalilo v tem, ko so rekle, da delajo »kot moški«, se pravi več in
močneje, s čimer so potrdile ideal kmečke žene, opredeljen z nenehnim
trdim delom, zato so lahko kmečke ženske svojo žensko identiteto po-
trdile z moškimi delovnimi opravili. Kmetice so včasih pri delu tekmova-
le z moškimi, kar je bilo pomembno za potrjevanje njihovega samopred-
stavljanja. Moško priznanje in potrditev odražata vrednost žensk ne kot
žensk, ampak kot delovnih kolegic. Te identitete so sogovornice pogos-
to zelo rade prevzele in jim niso bile vedno vsiljene, saj so s tem povečale
svojo samozavest, prevzele kulturne norme in vrednote, povezane s temi
poklici.
Sogovornicam se to, da same opravljajo gospodinjsko delo, ni zdelo
nujno nepravično in so pri tem izpostavljale, da moški niso imeli časa za
gospodinjenje, saj so delali druga dela, ki so bila fizično napornejša. Glede
na takšno delitev dela se je ženskam zdelo samoumevno, da so same opra-
vile gospodinjsko delo, saj so moški delali zunaj in zato vprašanja pomo-
221
