Page 224 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 224
kmet, pol proletarec
gistrirana kot gospodinja, torej odvisna članica, in vlogo gospodarja17 na
kmetiji pripiše možu. Tako je njeno delo zgolj »neformalno«, ker ji ni pri-
znana ustrezna vloga v kmetijski proizvodnji in tudi zato, ker ji ne zago-
tavlja pravic iz dela,18 na kar je opozorila tudi sogovornica (Jelka, 1966,
Murska Sobota v Prekmurju):
Dostikrat je tak blo, da si je moški plačeval penzijo, ženska pa ne. Eno
penzijo so plačevali. In ženske so ponavadi ostale brez. Ne vem pri-
mera, ka bi ženski plačevali, pa moškemu ne bi. Tudi ko so ble stare,
so ble vzdrževane osebe. Če je mož umrl, so pa dobile njegovo pokoj-
nino. Niso si mogli privščit za dva. Zdravsteno zavarovane so bile po
možu pa otroc.
Kmečke ženske so običajno postale gospodarice šele po smrti svojih
mož in praviloma le, kadar kmečko gospodarstvo ni imelo naslednika/-
-ce ali ta še ni bil/-a določena. Podatki raziskave iz leta 1991 pokažejo, da
je bil delež vdov 13,2-odstoten in s tem precej višji od deleža vdovcev (3,3
%) (Barbič 1993, 5).
Kot sta opazili Berit Brandth in Merit Haugen (2010), so kmečke
ženske dojete kot tiste, ki okupirajo zasebno sfero kmečkega gospodinj-
stva, zato njihovo delo na kmetiji v kmetijskih statistikah ni zabeleže-
no. Mnogo kvalitativnih raziskav je namreč pokazalo, da kmetijske sta-
tistike ne poročajo dovolj zadovoljivo o ženskem delu na kmetiji. Položaj
kmečkih žena je vezan na njihovo poročno pogodbo, ki jim prinese identi-
teto »kmetove žene«. Tudi pri delitvi dela med spoloma so ženske in moš-
ke identitete oblikovane glede na »kmete« in »kmetove žene«. Kot navaja
Berit Brandth, gospodinjstvo ženske opredeljuje kot matere in opredeli-
tve družbenih vlog povezuje z njihovimi biološkimi funkcijami. V skla-
du s tem kmečke ženske svojega dela na kmetiji pogosto ne morejo opisa-
ti kot poklica. Spremembe v tehnoloških in delovnih procesih v kmečkih
gospodinjstvih so povzročile, da so se vloge moških in žensk delno na
17 Gospodar ali gospodarica je član gospodinjstva, ki vodi kmetijo, organizira in
opravlja večino del na kmetiji, ne pa nujno njen lastnik/-ca. Vlogi lastnika in gos-
podarja nista nujno enaki, čeprav je v praksi vodilni položaj v kmečkem gospodar-
stvu dostikrat določen zgolj na osnovi lastništva (Barbič 1990, 54).
18 Barbič (1990, 130). Na problem »neformalnega« dela žensk na kmetiji je opozarja-
la tudi Vida Tomšič (1980, 106) z navajanjem rezultatov popisa prebivalstva leta
1971, kjer so ženske sestavljale 42 % aktivnih oseb v kmetijstvu. Problematizirala
je njihov delež, ki naj bi bil predvidoma višji, saj je določeno število dejansko aktiv-
nih žensk pri popisu navedlo, da so »vzdrževane osebe«, čeprav je bilo dejstvo, da
so stalno ali občasno sodelovale v proizvodnji posameznih kmetijskih kultur.
224
gistrirana kot gospodinja, torej odvisna članica, in vlogo gospodarja17 na
kmetiji pripiše možu. Tako je njeno delo zgolj »neformalno«, ker ji ni pri-
znana ustrezna vloga v kmetijski proizvodnji in tudi zato, ker ji ne zago-
tavlja pravic iz dela,18 na kar je opozorila tudi sogovornica (Jelka, 1966,
Murska Sobota v Prekmurju):
Dostikrat je tak blo, da si je moški plačeval penzijo, ženska pa ne. Eno
penzijo so plačevali. In ženske so ponavadi ostale brez. Ne vem pri-
mera, ka bi ženski plačevali, pa moškemu ne bi. Tudi ko so ble stare,
so ble vzdrževane osebe. Če je mož umrl, so pa dobile njegovo pokoj-
nino. Niso si mogli privščit za dva. Zdravsteno zavarovane so bile po
možu pa otroc.
Kmečke ženske so običajno postale gospodarice šele po smrti svojih
mož in praviloma le, kadar kmečko gospodarstvo ni imelo naslednika/-
-ce ali ta še ni bil/-a določena. Podatki raziskave iz leta 1991 pokažejo, da
je bil delež vdov 13,2-odstoten in s tem precej višji od deleža vdovcev (3,3
%) (Barbič 1993, 5).
Kot sta opazili Berit Brandth in Merit Haugen (2010), so kmečke
ženske dojete kot tiste, ki okupirajo zasebno sfero kmečkega gospodinj-
stva, zato njihovo delo na kmetiji v kmetijskih statistikah ni zabeleže-
no. Mnogo kvalitativnih raziskav je namreč pokazalo, da kmetijske sta-
tistike ne poročajo dovolj zadovoljivo o ženskem delu na kmetiji. Položaj
kmečkih žena je vezan na njihovo poročno pogodbo, ki jim prinese identi-
teto »kmetove žene«. Tudi pri delitvi dela med spoloma so ženske in moš-
ke identitete oblikovane glede na »kmete« in »kmetove žene«. Kot navaja
Berit Brandth, gospodinjstvo ženske opredeljuje kot matere in opredeli-
tve družbenih vlog povezuje z njihovimi biološkimi funkcijami. V skla-
du s tem kmečke ženske svojega dela na kmetiji pogosto ne morejo opisa-
ti kot poklica. Spremembe v tehnoloških in delovnih procesih v kmečkih
gospodinjstvih so povzročile, da so se vloge moških in žensk delno na
17 Gospodar ali gospodarica je član gospodinjstva, ki vodi kmetijo, organizira in
opravlja večino del na kmetiji, ne pa nujno njen lastnik/-ca. Vlogi lastnika in gos-
podarja nista nujno enaki, čeprav je v praksi vodilni položaj v kmečkem gospodar-
stvu dostikrat določen zgolj na osnovi lastništva (Barbič 1990, 54).
18 Barbič (1990, 130). Na problem »neformalnega« dela žensk na kmetiji je opozarja-
la tudi Vida Tomšič (1980, 106) z navajanjem rezultatov popisa prebivalstva leta
1971, kjer so ženske sestavljale 42 % aktivnih oseb v kmetijstvu. Problematizirala
je njihov delež, ki naj bi bil predvidoma višji, saj je določeno število dejansko aktiv-
nih žensk pri popisu navedlo, da so »vzdrževane osebe«, čeprav je bilo dejstvo, da
so stalno ali občasno sodelovale v proizvodnji posameznih kmetijskih kultur.
224
