Page 225 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 225
Za boljši življenjski standard
novo pozicionirale (Brandth 2002, 184, 194–195). Predstavljajo tudi po-
memben korak stran od tradicionalnih položajev obeh spolov na družin-
ski kmetiji in moški vsaj delno izgubijo položaj popolnih vodij patriarhal-
no organiziranega kmečkega gospodarstva.
Čeprav je bil položaj kmečkih žensk v socialistični Sloveniji zazna-
movan s patriarhalnim značajem položajev med spoloma, pripovedi
ustne zgodovine pokažejo, da jih moramo dojemati kot aktivne akterke,
ki so pomembno krojile prihodnost slovenskega družinskega kmetova-
nja. Kot je poudarila Patricia O‘Hara (1998, 38), vključenost žensk v delov-
ni proces na družinski kmetiji ni le rezultat materialnih in patriarhalnih
odnosov moči, ampak ga moramo obravnavati kot kompleksen proces po-
gajanj posameznic, vpetih v različne odnose znotraj kmetije. Mnoge sogo-
vornice so se na različne načine upirale svojemu podrejenemu položaju in
statusu, tudi s tem, da so znale upravljati kmetijske stroje. Ženske trak-
toristke so simbolizirale tudi profesionalno samorealizacijo, ki je izhaja-
la iz specializiranega znanja, ki jim je omogočilo upravljanje mehanizaci-
je. To je pomenilo, da so bile sposobne opraviti vsa kmetijska dela, kar jim
je vlivalo občutek večje samozavesti in samostojnosti, zaupanja v lastne
sposobnosti in tudi opolnomočenja.
Sklep
V pričujočem poglavju smo pokazali, da je bilo kmečko prebivalstvo go-
spodarsko aktivno, podjetno in da so kmečka gospodarstva stremela k vi-
šanju življenjskega standarda, potrošnji in večanju dobička s pomočjo ne-
agrarnih dohodkov v kontekstu, ki ustreza načelom integrirane kmečke
ekonomije. Poglavje je inovativno v tem, da preučuje temo, ki iz te per-
spektive še ni bila obdelana, in tudi da nanjo pogleda z vidika življenjske
izkušnje ljudi. Poglavje se je posvetilo spremembam, ki jih prinese nakup
kmetijskih tehnoloških naprav, pri čemer smo izhajali iz teze, da je zapo-
slitev ljudi v neagrarnih dejavnostih v socialistični Sloveniji omogočala
razvoj zasebnega kmetijstva s tehnološko modernizacijo. Podjetnost pol-
kmetov je razvidna iz tega, da so denar vlagali v nakup kmetijske meha-
nizacije, zaslužek iz zaposlitve v tovarni pa jim je omogočil vzdrževanje
in širitev njihove kmetije ter proizvodnje.
Pri orisu sprememb, ki jih je nakup modernih kmetijskih naprav pri-
nesel v posamezno kmečko gospodinjstvo, velja poudariti, da te napra-
ve niso zgolj skrajšale in olajšale kmečkega dela, ampak so predstavljale
tudi motiv za integrirano kmečko ekonomijo, saj je motivacija kmetov pri
225
novo pozicionirale (Brandth 2002, 184, 194–195). Predstavljajo tudi po-
memben korak stran od tradicionalnih položajev obeh spolov na družin-
ski kmetiji in moški vsaj delno izgubijo položaj popolnih vodij patriarhal-
no organiziranega kmečkega gospodarstva.
Čeprav je bil položaj kmečkih žensk v socialistični Sloveniji zazna-
movan s patriarhalnim značajem položajev med spoloma, pripovedi
ustne zgodovine pokažejo, da jih moramo dojemati kot aktivne akterke,
ki so pomembno krojile prihodnost slovenskega družinskega kmetova-
nja. Kot je poudarila Patricia O‘Hara (1998, 38), vključenost žensk v delov-
ni proces na družinski kmetiji ni le rezultat materialnih in patriarhalnih
odnosov moči, ampak ga moramo obravnavati kot kompleksen proces po-
gajanj posameznic, vpetih v različne odnose znotraj kmetije. Mnoge sogo-
vornice so se na različne načine upirale svojemu podrejenemu položaju in
statusu, tudi s tem, da so znale upravljati kmetijske stroje. Ženske trak-
toristke so simbolizirale tudi profesionalno samorealizacijo, ki je izhaja-
la iz specializiranega znanja, ki jim je omogočilo upravljanje mehanizaci-
je. To je pomenilo, da so bile sposobne opraviti vsa kmetijska dela, kar jim
je vlivalo občutek večje samozavesti in samostojnosti, zaupanja v lastne
sposobnosti in tudi opolnomočenja.
Sklep
V pričujočem poglavju smo pokazali, da je bilo kmečko prebivalstvo go-
spodarsko aktivno, podjetno in da so kmečka gospodarstva stremela k vi-
šanju življenjskega standarda, potrošnji in večanju dobička s pomočjo ne-
agrarnih dohodkov v kontekstu, ki ustreza načelom integrirane kmečke
ekonomije. Poglavje je inovativno v tem, da preučuje temo, ki iz te per-
spektive še ni bila obdelana, in tudi da nanjo pogleda z vidika življenjske
izkušnje ljudi. Poglavje se je posvetilo spremembam, ki jih prinese nakup
kmetijskih tehnoloških naprav, pri čemer smo izhajali iz teze, da je zapo-
slitev ljudi v neagrarnih dejavnostih v socialistični Sloveniji omogočala
razvoj zasebnega kmetijstva s tehnološko modernizacijo. Podjetnost pol-
kmetov je razvidna iz tega, da so denar vlagali v nakup kmetijske meha-
nizacije, zaslužek iz zaposlitve v tovarni pa jim je omogočil vzdrževanje
in širitev njihove kmetije ter proizvodnje.
Pri orisu sprememb, ki jih je nakup modernih kmetijskih naprav pri-
nesel v posamezno kmečko gospodinjstvo, velja poudariti, da te napra-
ve niso zgolj skrajšale in olajšale kmečkega dela, ampak so predstavljale
tudi motiv za integrirano kmečko ekonomijo, saj je motivacija kmetov pri
225
