Page 23 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
Uvod: Socialistično kmetijstvo med ideologijo in pragmatizmom
vanju dohodka. Svoboda gospodarjenja je bila pri tem ključna. Kmetom
v Sloveniji (Jugoslaviji) je bila svoboda dana, v okviru političnih omeji-
tev, seveda. Pa tudi slovenska (jugoslovanska) izkušnja je kljub izpriča-
nemu pragmatizmu ostala ujetnik ideoloških predsodkov. Pomisliti je
treba samo na agrarni maksimum ali omejitve zaposlovanja kot tipična
primera. Komparacija je pokazala, da naj v drugih socialističnih drža-
vah ne bi bilo pogojev za obstoj integrirane kmečke ekonomije v okvirih
tukaj postavljene definicije. Tudi madžarski primer, ki so ga v literatu-
ri izpostavljali po globini reform, ne govori drugače. Madžarske refor-
me so omogočile razmah zasebne kmetijske pridelave in deloma uvedle
trg kmetijskih pridelkov, političnih in ideoloških lastnosti ekonomske-
ga sistema pa se sploh niso dotaknile. V drugih državah, kot priča primer
Nemške demokratične republike, pa je bilo pragmatizma še manj kot na
Madžarskem (Brezinski 1990).
23
vanju dohodka. Svoboda gospodarjenja je bila pri tem ključna. Kmetom
v Sloveniji (Jugoslaviji) je bila svoboda dana, v okviru političnih omeji-
tev, seveda. Pa tudi slovenska (jugoslovanska) izkušnja je kljub izpriča-
nemu pragmatizmu ostala ujetnik ideoloških predsodkov. Pomisliti je
treba samo na agrarni maksimum ali omejitve zaposlovanja kot tipična
primera. Komparacija je pokazala, da naj v drugih socialističnih drža-
vah ne bi bilo pogojev za obstoj integrirane kmečke ekonomije v okvirih
tukaj postavljene definicije. Tudi madžarski primer, ki so ga v literatu-
ri izpostavljali po globini reform, ne govori drugače. Madžarske refor-
me so omogočile razmah zasebne kmetijske pridelave in deloma uvedle
trg kmetijskih pridelkov, političnih in ideoloških lastnosti ekonomske-
ga sistema pa se sploh niso dotaknile. V drugih državah, kot priča primer
Nemške demokratične republike, pa je bilo pragmatizma še manj kot na
Madžarskem (Brezinski 1990).
23