Page 26 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 26
kmet, pol proletarec
dimo tudi oceno, da je bilo zaradi najtežjih oblik represije takrat v resnici
»obdobje stalinizma« (Mikola 2012, 1–5).
Za pričujoče poglavje je najuporabnejša podrobnejša periodizacija, ki
jo je pri analiziranju povojne kmetijske politike v Sloveniji razvil Zdenko
Čepič. Po njem je čas 1945–1953 mogoče razdeliti na dve podobdobji, in
sicer (1) 1945–1948: čas agrarne reforme in (2) 1949–1953: čas ponesre-
čenega poskusa kolektivizacije in uvedbe agrarnega maksimuma do 10
ha, tj. zadnjega pomembnega posega v lastninska razmerja glede zemlje v
Sloveniji ter Jugoslaviji do konca 80. let (Čepič 1999a, 176–177).
Prostorsko je obravnava omejena na bližnjo okolico mesta Ljubljana,
ki je v izbranem času administrativno v glavnem pripadala okraju
Ljubljana – okolica, katerega obseg pa se je z leti spreminjal. V tem okraju
je po prvem povojnem popisu prebivalstva leta 1948 živelo 61.782 prebi-
valk in prebivalcev v 15.227 gospodinjstvih (Savezni zavod za statistiku i
evidenciju 1951, 263). Leta 1952, na koncu obdobja, ki ga zajema ta razpra-
va, so okraju Ljubljana – okolica priključili še druge okraje, npr. Grosuplje.
V bistveno razširjenem okraju je po popisu prebivalstva iz leta 1953 žive-
lo 119.873 ljudi v 30.621 gospodinjstvih (Savezni zavod za statistiku 1960,
260; 1962, 198). Okraj Ljubljana – okolica je bil administrativno ločen od
mesta Ljubljana, ki je imelo poseben status glavnega mesta ljudske repu-
blike. Toda administrativna razmejitev nikakor ni odpravila zgodovinske
povezanosti mesta z njegovim zaledjem. Prestolnica v tistem času seveda
ni bila samo središče republiške politične moči, temveč je s prvo petlet-
ko (1947) postala tudi eno najpomembnejših industrijskih središč Ljudske
republike Slovenije (LRS) (s tem uradnim imenom od 14. februarja 1946
po sprejetju ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije januarja)
(Javornik 1992, 290). Ljubljana je zato nedvomno predstavljala številne
priložnosti za zaposlitve kmečkega prebivalstva iz zaledja pa tudi za le-
galno in nelegalno trgovanje s kmetijskimi pridelki ter z drugim blagom.
V problemskem pogledu poglavje preizprašuje relevantnost koncep-
ta integrirane kmečke ekonomije (IKE), ki se je doslej izkazal za nadvse
koristnega pri pojasnjevanju socialne oziroma ekonomske zgodovine alp-
skega in skandinavskega prostora, zlasti novega veka in dobe do druge
svetovne vojne (Panjek, Larsson in Mocarelli 2017; Panjek in Lazarević
2018). Prav tako se je ustreznost koncepta IKE že nakazala tudi pri preu-
čevanju zgodovine socializma v Sloveniji s prvimi tovrstnimi rezultati za
obdobje od konca 50. let dalje (Centrih 2020; Sitar 2020b; Centrih in Sitar
v pripravi). S konceptom IKE so raziskovalke in raziskovalci na številnih
26
dimo tudi oceno, da je bilo zaradi najtežjih oblik represije takrat v resnici
»obdobje stalinizma« (Mikola 2012, 1–5).
Za pričujoče poglavje je najuporabnejša podrobnejša periodizacija, ki
jo je pri analiziranju povojne kmetijske politike v Sloveniji razvil Zdenko
Čepič. Po njem je čas 1945–1953 mogoče razdeliti na dve podobdobji, in
sicer (1) 1945–1948: čas agrarne reforme in (2) 1949–1953: čas ponesre-
čenega poskusa kolektivizacije in uvedbe agrarnega maksimuma do 10
ha, tj. zadnjega pomembnega posega v lastninska razmerja glede zemlje v
Sloveniji ter Jugoslaviji do konca 80. let (Čepič 1999a, 176–177).
Prostorsko je obravnava omejena na bližnjo okolico mesta Ljubljana,
ki je v izbranem času administrativno v glavnem pripadala okraju
Ljubljana – okolica, katerega obseg pa se je z leti spreminjal. V tem okraju
je po prvem povojnem popisu prebivalstva leta 1948 živelo 61.782 prebi-
valk in prebivalcev v 15.227 gospodinjstvih (Savezni zavod za statistiku i
evidenciju 1951, 263). Leta 1952, na koncu obdobja, ki ga zajema ta razpra-
va, so okraju Ljubljana – okolica priključili še druge okraje, npr. Grosuplje.
V bistveno razširjenem okraju je po popisu prebivalstva iz leta 1953 žive-
lo 119.873 ljudi v 30.621 gospodinjstvih (Savezni zavod za statistiku 1960,
260; 1962, 198). Okraj Ljubljana – okolica je bil administrativno ločen od
mesta Ljubljana, ki je imelo poseben status glavnega mesta ljudske repu-
blike. Toda administrativna razmejitev nikakor ni odpravila zgodovinske
povezanosti mesta z njegovim zaledjem. Prestolnica v tistem času seveda
ni bila samo središče republiške politične moči, temveč je s prvo petlet-
ko (1947) postala tudi eno najpomembnejših industrijskih središč Ljudske
republike Slovenije (LRS) (s tem uradnim imenom od 14. februarja 1946
po sprejetju ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije januarja)
(Javornik 1992, 290). Ljubljana je zato nedvomno predstavljala številne
priložnosti za zaposlitve kmečkega prebivalstva iz zaledja pa tudi za le-
galno in nelegalno trgovanje s kmetijskimi pridelki ter z drugim blagom.
V problemskem pogledu poglavje preizprašuje relevantnost koncep-
ta integrirane kmečke ekonomije (IKE), ki se je doslej izkazal za nadvse
koristnega pri pojasnjevanju socialne oziroma ekonomske zgodovine alp-
skega in skandinavskega prostora, zlasti novega veka in dobe do druge
svetovne vojne (Panjek, Larsson in Mocarelli 2017; Panjek in Lazarević
2018). Prav tako se je ustreznost koncepta IKE že nakazala tudi pri preu-
čevanju zgodovine socializma v Sloveniji s prvimi tovrstnimi rezultati za
obdobje od konca 50. let dalje (Centrih 2020; Sitar 2020b; Centrih in Sitar
v pripravi). S konceptom IKE so raziskovalke in raziskovalci na številnih
26
