Page 27 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
Rdeče klasje
primerih pokazali, kako so kmečka gospodarstva v različnih okoljih in ča-
sih kombinirala različne ekonomske aktivnosti, pri čemer so se izkazala
zelo prilagodljiva na spremenljive tržne in politične dejavnike. In nadalje,
navedene raziskave so dokazale veliko mero samostojnosti in trdoživosti
kmečkih gospodinjstev. Njihovih ekonomskih aktivnosti ni bilo mogoče
pojasniti samo kot golo željo po preživetju, temveč tudi kot prizadevanje
za bistveno izboljšanje lastnega življenjskega standarda. Temeljni postu-
lat IKE je, da gospodarstva kmetije ni ustrezno obravnavati kot izključno
temelječega na kmetijstvu, saj je kombiniranje različnih virov dohodka
dolgotrajna stalnica, kar še posebej velja za slovenski prostor.
Temeljno raziskovalno vprašanje pričujoče razprave je, kako so se
kmečka gospodinjstva v okolici Ljubljane obnašala v turbulentnem ob-
dobju 1945–1953, obdobju, ki je prineslo velikanske spremembe za celot-
no družbo na Slovenskem, za kmečko prebivalstvo pa še prav posebej.
Natančneje, kakšna prizadevnost je bila v pogojih odpravljanja težkih
vojnih posledic, gospodarske in politične blokade jugoslovanske države
ter sočasnega radikalnega poskusa vzpostavitve socialističnega gospo-
darstva sploh mogoča?
»Prizadevnost« (angl. industriousness) je kot koncept v ekonomskem
in socialnem zgodovinopisju novejšega časa razvil Jan de Vries. Z njim
je opredelil temeljne značilnosti ekonomskega obnašanja zahodnoevrop-
skih, severnoameriških in skandinavskih gospodinjstev od 17. do 20. sto-
letja. Prizadevnost teh gospodinjstev se je odražala v povečevanju obsega
ter intenzivnosti dela njihovih družinskih članov, z osnovno motivacijo
izboljšanja njihovega življenjskega standarda. Rdeča nit de Vriesove in-
terpretacije obnašanja prizadevnih gospodinjstev je njihovo vključeva-
nje v kapitalistično tržno gospodarstvo, vendar ne kot pasivnih udele-
žencev, temveč kot aktivnih ustvarjalcev novih potrošniških navad, ki
so šele omogočile industrijsko revolucijo, z njo pa mnogo kasneje tudi po-
trošniško družbo. Avtor upošteva, da so se te potrošniške navade pri raz-
ličnih družbenih razredih skozi stoletja močno razlikovale (2008, 180 in
237). V moji raziskavi izraz »prizadevnost« uporabljam širše in splošneje
od de Vriesa, v okviru problematike koncepta IKE, ki kot tak posebej za-
deva vprašanje sposobnosti in motiviranosti kmečkih gospodinjstev za
izboljšanje njihovega življenjskega standarda, ki se zunanjim danostim
ter priložnostim prilagajajo, hkrati pa tudi premagujejo njihove omejitve.
Prizadevnost kmetov v Sloveniji so ne glede na povprečno majhnost
in omejeno rentabilnost njihovih gospodarstev priznavali tudi povojni
27
primerih pokazali, kako so kmečka gospodarstva v različnih okoljih in ča-
sih kombinirala različne ekonomske aktivnosti, pri čemer so se izkazala
zelo prilagodljiva na spremenljive tržne in politične dejavnike. In nadalje,
navedene raziskave so dokazale veliko mero samostojnosti in trdoživosti
kmečkih gospodinjstev. Njihovih ekonomskih aktivnosti ni bilo mogoče
pojasniti samo kot golo željo po preživetju, temveč tudi kot prizadevanje
za bistveno izboljšanje lastnega življenjskega standarda. Temeljni postu-
lat IKE je, da gospodarstva kmetije ni ustrezno obravnavati kot izključno
temelječega na kmetijstvu, saj je kombiniranje različnih virov dohodka
dolgotrajna stalnica, kar še posebej velja za slovenski prostor.
Temeljno raziskovalno vprašanje pričujoče razprave je, kako so se
kmečka gospodinjstva v okolici Ljubljane obnašala v turbulentnem ob-
dobju 1945–1953, obdobju, ki je prineslo velikanske spremembe za celot-
no družbo na Slovenskem, za kmečko prebivalstvo pa še prav posebej.
Natančneje, kakšna prizadevnost je bila v pogojih odpravljanja težkih
vojnih posledic, gospodarske in politične blokade jugoslovanske države
ter sočasnega radikalnega poskusa vzpostavitve socialističnega gospo-
darstva sploh mogoča?
»Prizadevnost« (angl. industriousness) je kot koncept v ekonomskem
in socialnem zgodovinopisju novejšega časa razvil Jan de Vries. Z njim
je opredelil temeljne značilnosti ekonomskega obnašanja zahodnoevrop-
skih, severnoameriških in skandinavskih gospodinjstev od 17. do 20. sto-
letja. Prizadevnost teh gospodinjstev se je odražala v povečevanju obsega
ter intenzivnosti dela njihovih družinskih članov, z osnovno motivacijo
izboljšanja njihovega življenjskega standarda. Rdeča nit de Vriesove in-
terpretacije obnašanja prizadevnih gospodinjstev je njihovo vključeva-
nje v kapitalistično tržno gospodarstvo, vendar ne kot pasivnih udele-
žencev, temveč kot aktivnih ustvarjalcev novih potrošniških navad, ki
so šele omogočile industrijsko revolucijo, z njo pa mnogo kasneje tudi po-
trošniško družbo. Avtor upošteva, da so se te potrošniške navade pri raz-
ličnih družbenih razredih skozi stoletja močno razlikovale (2008, 180 in
237). V moji raziskavi izraz »prizadevnost« uporabljam širše in splošneje
od de Vriesa, v okviru problematike koncepta IKE, ki kot tak posebej za-
deva vprašanje sposobnosti in motiviranosti kmečkih gospodinjstev za
izboljšanje njihovega življenjskega standarda, ki se zunanjim danostim
ter priložnostim prilagajajo, hkrati pa tudi premagujejo njihove omejitve.
Prizadevnost kmetov v Sloveniji so ne glede na povprečno majhnost
in omejeno rentabilnost njihovih gospodarstev priznavali tudi povojni
27
