Page 31 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Rdeče klasje
Od tuje literature velja tukaj posebej omeniti raziskave Melisse K.
Bokovoy, v katerih se je sistematično ukvarjala z odnosom jugoslovan-
skih komunistov do kmetov v predvojnem obdobju, med vojno in kas-
neje, vključno s kolektivizacijo. Čeprav se njene študije redkeje dotika-
jo Slovenije, so njene ugotovitve za mojo raziskavo prav tako pomembne,
ker avtorica opozarja na neujemanje pogledov in celo na konflikte med
različnimi oblastnimi ravnmi pri revolucionarni povojni oblasti (Bokovoy
1998; 2014).
Od del, ki se ukvarjajo s politično represijo na Slovenskem, je za pri-
čujočo raziskavo najpomembnejše delo Mateje Čoh Kladnik Kulaški proce-
si v Sloveniji med letoma 1949 in 1951 (2012). Delo obravnava sodne procese
proti kmetom, ki so bili obsojeni na različne kazni, vključno z zaplemba-
mi celotnega premoženja, v glavnem po Zakonu o zatiranju nedovolje-
ne trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, kakor tudi
še mnogo številčnejše primere kaznovanja kmetov po upravnem postop-
ku, kar so izvajali lokalni in okrajni ljudski odbori. Avtorica v delu postre-
že s številnimi statističnimi podatki, pri čemer je razvidna velika teža-
va s pomanjkljivostjo ustreznega arhivskega gradiva, ki ga ni enostavno
sistematizirati. Polovica monografije obsega objave zelo zanimivih doku-
mentov, od zapisnikov zasedanj Kmečke komisije pri Centralnem komi-
teju Komunistične partije Slovenije (CK KPS) do poročil okrajnih sodišč
in sodb. Prav zadnje so za naš namen posebej zanimive zato, ker veliko
povedo o gospodarskih dejavnostih oziroma poklicni strukturi kmečkih
družin. Prav tako relevantno delo predstavlja monografija Milka Mikole
Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji (2006).
Avtor opisuje način delovanja represivnega aparata v Sloveniji v prvem
povojnem obdobju pa tudi statistične podatke o številu kaznovanih s po-
boljševalnim delom po sodni in upravni poti.
Zanimiv pregled socialne zgodovine ljubljanske okolice predstavlja
knjiga Jelke Piškurić »Bili nekoč so lepi časi«: vsakdanjik v Ljubljani in okolici
v času socializma (2019a), kakor tudi njen članek, natančen portret naselja
Ig v prvem povojnem obdobju, z naslovom »Ig v letih 1945–1952« (2019b).
Najpomembnejše primarne vire pričujoče raziskave hrani arhivski
fond Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana – okolica (ZAL, 31/1 OLO LJO;
ZAL, 31/9 OLO LJO). Ti viri se delijo na več vrst: (1) poročila, npr. o delo-
vanju kmečkih delovnih zadrug, razni zapisniki s sestankov in zasedanj
komisij ter popisi inventarjev zadružnih trgovin; med temi viri posebej
izstopa »Politična in gospodarska analiza področja KLO Ig pri Ljubljani,
31
Od tuje literature velja tukaj posebej omeniti raziskave Melisse K.
Bokovoy, v katerih se je sistematično ukvarjala z odnosom jugoslovan-
skih komunistov do kmetov v predvojnem obdobju, med vojno in kas-
neje, vključno s kolektivizacijo. Čeprav se njene študije redkeje dotika-
jo Slovenije, so njene ugotovitve za mojo raziskavo prav tako pomembne,
ker avtorica opozarja na neujemanje pogledov in celo na konflikte med
različnimi oblastnimi ravnmi pri revolucionarni povojni oblasti (Bokovoy
1998; 2014).
Od del, ki se ukvarjajo s politično represijo na Slovenskem, je za pri-
čujočo raziskavo najpomembnejše delo Mateje Čoh Kladnik Kulaški proce-
si v Sloveniji med letoma 1949 in 1951 (2012). Delo obravnava sodne procese
proti kmetom, ki so bili obsojeni na različne kazni, vključno z zaplemba-
mi celotnega premoženja, v glavnem po Zakonu o zatiranju nedovolje-
ne trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, kakor tudi
še mnogo številčnejše primere kaznovanja kmetov po upravnem postop-
ku, kar so izvajali lokalni in okrajni ljudski odbori. Avtorica v delu postre-
že s številnimi statističnimi podatki, pri čemer je razvidna velika teža-
va s pomanjkljivostjo ustreznega arhivskega gradiva, ki ga ni enostavno
sistematizirati. Polovica monografije obsega objave zelo zanimivih doku-
mentov, od zapisnikov zasedanj Kmečke komisije pri Centralnem komi-
teju Komunistične partije Slovenije (CK KPS) do poročil okrajnih sodišč
in sodb. Prav zadnje so za naš namen posebej zanimive zato, ker veliko
povedo o gospodarskih dejavnostih oziroma poklicni strukturi kmečkih
družin. Prav tako relevantno delo predstavlja monografija Milka Mikole
Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji (2006).
Avtor opisuje način delovanja represivnega aparata v Sloveniji v prvem
povojnem obdobju pa tudi statistične podatke o številu kaznovanih s po-
boljševalnim delom po sodni in upravni poti.
Zanimiv pregled socialne zgodovine ljubljanske okolice predstavlja
knjiga Jelke Piškurić »Bili nekoč so lepi časi«: vsakdanjik v Ljubljani in okolici
v času socializma (2019a), kakor tudi njen članek, natančen portret naselja
Ig v prvem povojnem obdobju, z naslovom »Ig v letih 1945–1952« (2019b).
Najpomembnejše primarne vire pričujoče raziskave hrani arhivski
fond Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana – okolica (ZAL, 31/1 OLO LJO;
ZAL, 31/9 OLO LJO). Ti viri se delijo na več vrst: (1) poročila, npr. o delo-
vanju kmečkih delovnih zadrug, razni zapisniki s sestankov in zasedanj
komisij ter popisi inventarjev zadružnih trgovin; med temi viri posebej
izstopa »Politična in gospodarska analiza področja KLO Ig pri Ljubljani,
31
