Page 29 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Rdeče klasje
nje lastnega standarda, so dotična gospodinjstva sicer pričela občutneje
uživati vsaj kakšno desetletje kasneje.
V pričujočem delu uporabljam izraz kmečka gospodinjstva oziroma
gospodarstva za vse skupnosti sorodnikov in z njimi sobivajočih oseb, pri
katerih je kmetijstvo predstavljalo najmanj eno izmed ekonomskih ak-
tivnosti. Ta definicija, ki sledi teoriji IKE in se kot taka ne ujema z defi-
nicijami iz obdobja 1945–1953, je namenoma izrazito ohlapna, saj iz ana-
lize vnaprej ne izključuje nobenega gospodinjstva na podeželju glede na
poklic vodilnega člana, glede na majhen ali velik obseg angažiranosti nje-
govih članov v kmetijstvu oziroma glede na količino posesti obdeloval-
ne zemlje.
Začenjam s komentarjem temeljne literature, ki je najožje poveza-
na z izbrano tematiko, in težav različnih statističnih in drugih primar-
nih virov; nadaljujem s predstavitvijo sistema ljudske oblasti, tj. uprav-
ne razdelitve na okraje in kraje ter njihovega položaja v tedanji politični
in gospodarski ureditvi; sledi obravnava ovir in možnosti za podjetnost
v prvem obdobju razvoja socializma v Sloveniji; v jedrnem delu na prime-
ru sedmih krajev v okolici Ljubljane analiziram gospodarske aktivnosti in
življenjske okoliščine posebne skupine podeželskega prebivalstva – ljudi,
ki so v letih 1945–1947 imeli status agrarnih interesentov; nadalje pred-
stavljam portrete življenj preprostih ljudi z gospodarskega vidika na pod-
lagi njihovih pritožb oblasti in popisov prekrškov, ki jih je okrajna oblast
zabeležila v letih 1949–1951; posebej obravnavam odnos oblasti do t. i.
polproletarcev, tj. posameznic in posameznikov, ki so živeli v kmečkih go-
spodinjstvih, a so bili zaposleni izven njih; preidem na možnosti integri-
rane kmečke ekonomije v kmečkih delovnih zadrugah; v zaključnem delu
zgodovinsko stvarnost okolice mesta Ljubljane postavljam v širšo sloven-
sko perspektivo tistega časa; sledijo sklepne ugotovitve.1
1 Na tem mestu se iskreno zahvaljujem dr. Zdenku Čepiču za številne nasvete in
pomoč pri reševanju številnih težav, povezanih z interpretacijo statističnih po-
datkov in evidenc lokalnih oblasti v povojnem obdobju. Pri načrtovanju pričujoče
raziskave je bilo zame nadvse pomembno in inspirativno tudi raziskovalno – se-
minarsko delo, ki so ga napisali študenti pri predmetu Socialna zgodovina v štu-
dijskem programu 2. stopnje na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične
študije Univerze na Primorskem (Kovač idr. 2021). Študenti so obravnavali povoj-
no stvarnost slovenskega podeželja v okolici Ljubljane in deloma tudi na Primor-
skem, pri čemer so uporabili del arhivskega gradiva, ki sem ga v pričujoči raziska-
vi upošteval tudi sam.
29
nje lastnega standarda, so dotična gospodinjstva sicer pričela občutneje
uživati vsaj kakšno desetletje kasneje.
V pričujočem delu uporabljam izraz kmečka gospodinjstva oziroma
gospodarstva za vse skupnosti sorodnikov in z njimi sobivajočih oseb, pri
katerih je kmetijstvo predstavljalo najmanj eno izmed ekonomskih ak-
tivnosti. Ta definicija, ki sledi teoriji IKE in se kot taka ne ujema z defi-
nicijami iz obdobja 1945–1953, je namenoma izrazito ohlapna, saj iz ana-
lize vnaprej ne izključuje nobenega gospodinjstva na podeželju glede na
poklic vodilnega člana, glede na majhen ali velik obseg angažiranosti nje-
govih članov v kmetijstvu oziroma glede na količino posesti obdeloval-
ne zemlje.
Začenjam s komentarjem temeljne literature, ki je najožje poveza-
na z izbrano tematiko, in težav različnih statističnih in drugih primar-
nih virov; nadaljujem s predstavitvijo sistema ljudske oblasti, tj. uprav-
ne razdelitve na okraje in kraje ter njihovega položaja v tedanji politični
in gospodarski ureditvi; sledi obravnava ovir in možnosti za podjetnost
v prvem obdobju razvoja socializma v Sloveniji; v jedrnem delu na prime-
ru sedmih krajev v okolici Ljubljane analiziram gospodarske aktivnosti in
življenjske okoliščine posebne skupine podeželskega prebivalstva – ljudi,
ki so v letih 1945–1947 imeli status agrarnih interesentov; nadalje pred-
stavljam portrete življenj preprostih ljudi z gospodarskega vidika na pod-
lagi njihovih pritožb oblasti in popisov prekrškov, ki jih je okrajna oblast
zabeležila v letih 1949–1951; posebej obravnavam odnos oblasti do t. i.
polproletarcev, tj. posameznic in posameznikov, ki so živeli v kmečkih go-
spodinjstvih, a so bili zaposleni izven njih; preidem na možnosti integri-
rane kmečke ekonomije v kmečkih delovnih zadrugah; v zaključnem delu
zgodovinsko stvarnost okolice mesta Ljubljane postavljam v širšo sloven-
sko perspektivo tistega časa; sledijo sklepne ugotovitve.1
1 Na tem mestu se iskreno zahvaljujem dr. Zdenku Čepiču za številne nasvete in
pomoč pri reševanju številnih težav, povezanih z interpretacijo statističnih po-
datkov in evidenc lokalnih oblasti v povojnem obdobju. Pri načrtovanju pričujoče
raziskave je bilo zame nadvse pomembno in inspirativno tudi raziskovalno – se-
minarsko delo, ki so ga napisali študenti pri predmetu Socialna zgodovina v štu-
dijskem programu 2. stopnje na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične
študije Univerze na Primorskem (Kovač idr. 2021). Študenti so obravnavali povoj-
no stvarnost slovenskega podeželja v okolici Ljubljane in deloma tudi na Primor-
skem, pri čemer so uporabili del arhivskega gradiva, ki sem ga v pričujoči raziska-
vi upošteval tudi sam.
29
