Page 32 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
kmet, pol proletarec
1952,« ki obsega več deset tipkanih strani; (2) prošnje in pritožbe ter ugo-
vore v zvezi s pridobitvami živilskih nakaznic in predpisanimi dajatvami,
iz katerih so razvidne gospodarske aktivnosti njihovih avtorjev, pravilo-
ma pa tudi družinskih članov, iz odrezavih in večinoma negativnih od-
govorov pa tudi odnos oblasti do zasebnega kmetijstva; (3) »ljudska sta-
tistika,« ki se deli na: (a) podatke o agrarnih interesentih iz leta 1947, ki
v nekaterih primerih vsebujejo tudi njihove politične ocene, ki so jih po
naročilu Okrajne komisije za agrarno reformo v Ljubljani pripravili lokal-
ni funkcionarji Osvobodilne fronte (OF) ali krajevnih ljudskih odborov
(KLO); (b) evidenco prekrškov in kazni na območju Okrajnega ljudskega
odbora Ljubljana – okolica (OLO Ljubljana – okolica) v letih 1949–1951, v
kateri je za ta čas zabeleženih 328 primerov.
V pričujoči raziskavi sem sistematiziral podatke o agrarnih inte-
resentih oziroma njihovih gospodinjstvih iz sedmih krajev na območju
OLO Ljubljana – okolica iz začetka leta 1947, in sicer: Dobrova, Verd, Ig,
Dolsko, Dol - Beričevo, Šmartno - Gameljne in Sava. Na podlagi sezna-
mov so v raziskavi evidentirani poklici in/ali družinski statusi 926 ljudi
v 222 gospodinjstvih, kar je predstavljalo 1,5 % vseh prebivalcev in prebi-
valk dotičnega OLO glede na popis prebivalstva FLRJ iz leta 1948. Število
obravnavanih primerov (7) ustreza obsegu razpoložljivega gradiva za
OLO Ljubljana – okolica, ki zadeva tamkajšnje agrarne interesente. Ker
slednje zajema nezanemarljivi delež lokalne populacije, ga je mogoče ime-
ti za dovolj reprezentativnega.
Tem evidencam pravim »ljudska statistika« zato, ker so jih sestavlja-
li lokalni funkcionarji OF, KLO in OLO. Že njihov bežni pregled ustvarja
vtis izrazito osebnega – zainteresiranega pristopa neprofesionalnih jav-
nih uslužbencev in političnih delavcev, ki niso imeli pred očmi samo in-
teresov ljudske revolucije, pač pa nemalokrat tudi koristi zelo konkretnih
ljudi iz svoje majhne lokalne skupnosti, tj. sosedov, sorodnikov, prijate-
ljev, slej ko prej tudi osebnih nasprotnikov, nenazadnje pa še samih sebe.
Podatkov iz teh evidenc, ki so nastale v različnih krajih, ni vselej lahko
primerjati, saj je malodane vsak lokalni funkcionar uvedel kakšen pose-
ben poklicni ali družinski status. Pri številnih evidencah tako naletimo
na zabeležbo, da je bila neka oseba pač »mati,« najpogosteje pa »gospodi-
nja« pa tudi sin ali hči, za katera ne moremo zanesljivo vedeti, kateri pok-
lic ali dejavnost sta opravljala. Popis 1948 je gospodinje prištel k aktiv-
nim kmetovalcem, skupaj z vsemi delazmožnimi osebami nad 14 let. Tudi
Čepič v svoji analizi sklepa, da so bile »gospodinje« v resnici osebe, ki so se
32
1952,« ki obsega več deset tipkanih strani; (2) prošnje in pritožbe ter ugo-
vore v zvezi s pridobitvami živilskih nakaznic in predpisanimi dajatvami,
iz katerih so razvidne gospodarske aktivnosti njihovih avtorjev, pravilo-
ma pa tudi družinskih članov, iz odrezavih in večinoma negativnih od-
govorov pa tudi odnos oblasti do zasebnega kmetijstva; (3) »ljudska sta-
tistika,« ki se deli na: (a) podatke o agrarnih interesentih iz leta 1947, ki
v nekaterih primerih vsebujejo tudi njihove politične ocene, ki so jih po
naročilu Okrajne komisije za agrarno reformo v Ljubljani pripravili lokal-
ni funkcionarji Osvobodilne fronte (OF) ali krajevnih ljudskih odborov
(KLO); (b) evidenco prekrškov in kazni na območju Okrajnega ljudskega
odbora Ljubljana – okolica (OLO Ljubljana – okolica) v letih 1949–1951, v
kateri je za ta čas zabeleženih 328 primerov.
V pričujoči raziskavi sem sistematiziral podatke o agrarnih inte-
resentih oziroma njihovih gospodinjstvih iz sedmih krajev na območju
OLO Ljubljana – okolica iz začetka leta 1947, in sicer: Dobrova, Verd, Ig,
Dolsko, Dol - Beričevo, Šmartno - Gameljne in Sava. Na podlagi sezna-
mov so v raziskavi evidentirani poklici in/ali družinski statusi 926 ljudi
v 222 gospodinjstvih, kar je predstavljalo 1,5 % vseh prebivalcev in prebi-
valk dotičnega OLO glede na popis prebivalstva FLRJ iz leta 1948. Število
obravnavanih primerov (7) ustreza obsegu razpoložljivega gradiva za
OLO Ljubljana – okolica, ki zadeva tamkajšnje agrarne interesente. Ker
slednje zajema nezanemarljivi delež lokalne populacije, ga je mogoče ime-
ti za dovolj reprezentativnega.
Tem evidencam pravim »ljudska statistika« zato, ker so jih sestavlja-
li lokalni funkcionarji OF, KLO in OLO. Že njihov bežni pregled ustvarja
vtis izrazito osebnega – zainteresiranega pristopa neprofesionalnih jav-
nih uslužbencev in političnih delavcev, ki niso imeli pred očmi samo in-
teresov ljudske revolucije, pač pa nemalokrat tudi koristi zelo konkretnih
ljudi iz svoje majhne lokalne skupnosti, tj. sosedov, sorodnikov, prijate-
ljev, slej ko prej tudi osebnih nasprotnikov, nenazadnje pa še samih sebe.
Podatkov iz teh evidenc, ki so nastale v različnih krajih, ni vselej lahko
primerjati, saj je malodane vsak lokalni funkcionar uvedel kakšen pose-
ben poklicni ali družinski status. Pri številnih evidencah tako naletimo
na zabeležbo, da je bila neka oseba pač »mati,« najpogosteje pa »gospodi-
nja« pa tudi sin ali hči, za katera ne moremo zanesljivo vedeti, kateri pok-
lic ali dejavnost sta opravljala. Popis 1948 je gospodinje prištel k aktiv-
nim kmetovalcem, skupaj z vsemi delazmožnimi osebami nad 14 let. Tudi
Čepič v svoji analizi sklepa, da so bile »gospodinje« v resnici osebe, ki so se
32
