Page 33 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Rdeče klasje
ukvarjale s kmetovanjem (Savezni zavod za statistiku i evidenciju 1954,
24; Čepič 1995, 229). Osebe brez zabeleženih podatkov o šolanju ali pokli-
cu sem razdelil v dve skupini: (1) otroci do 14. leta in (2) osebe nad 14 let
brez navedbe poklica. Za osebe v drugi skupini sklepam, da so opravlja-
le kmetijska dela na domačem posestvu. Tukaj sem zaradi primerljivos-
ti podatkov sledil enaki osnovni členitvi iz popisov 1948, 1953 in raziska-
ve Rezultati ankete o življenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953 (Goršič 1954,
11). Otroke do 14. leta kot posebno populacijo upoštevata tudi oba popi-
sa iz let 1948 in 1953. Prva starostna kategorija do 14 let predstavlja svo-
jevrstno težavo: pri tej skupini namreč pogosto ne naletimo na zabeležke,
da se šolajo, tam ni ničesar o njihovih zaposlitvah izven družinske kme-
tije, vendar tudi ne o njihovih vlogah na družinski kmetiji sami. Da so ot-
roci že zgodaj pričeli sodelovati pri delu na družinskih kmetijah, si lah-
ko z veliko verjetnostno le predstavljamo. Popis prebivalstva FLRJ iz leta
1948 za Okraj Ljubljana – okolica npr. navaja, da je bilo v poklicni skupi-
ni kmetov – ribičev v starostni skupini 0–14 let aktivnih 12,4 % fantov in
13,8 % deklet (Savezni zavod za statistiku i evidenciju 1954, 219). Tukaj je
tudi vprašanje, koliko so upoštevali popoldansko in počitniško delo šolo-
obveznih otrok. Ohranjene evidence KLO iz ljubljanske okolice nam gle-
de tega, žal, ne dajejo prav nobenega oprijemljivega namiga. Vse, kar nam
pri tem pomembnem delu populacije evidence v večini primerov povedo,
je to, kdaj so bili otroci rojeni, iz česar pa seveda ne moremo potegniti za-
nesljivega zaključka, pri kateri starosti bi lahko začeli delati na kmetiji, in
v kolikor so delali, v kakšnem obsegu. Prav tako iz teh evidenc ne more-
mo izvedeti, koliko dela na kmetiji so opravljali vsi tisti, ki so bili sicer za-
posleni izven gospodinjstva. Iz nekaterih drugih poročil izvemo le to, da
so pri delavcih, ki so živeli na kmetijah, beležili nadpovprečno odsotnost
na delovnem mestu. Tudi statistika iz popisa 1948 nam tukaj ne pove ve-
liko, kajti takrat so upoštevali samo glavni poklic osebe, v primeru dvo-
ma pa tisti poklic, ki je prinašal višji dohodek. Šele popis 1953 je, npr., go-
spodinje prištel h kmetovalcem, če so se s kmetijskim delom ukvarjale
več kot 50 % svojega časa. Prav tako je nemogoče ugotoviti natančno eko-
nomsko vlogo osebe, za katere je pri poklicu navedeno npr. zgolj dejstvo,
da »ima suho roko« in ne morda, da je »invalid«. In nazadnje, kakšne do-
hodke, morebitne privilegije in druge ekonomsko izmerljive koristi je leta
1947 (!) predstavljala zaposlenost družinskega člana pri Korpusu narodne
obrambe Jugoslavije (KNOJ JA)?
33
ukvarjale s kmetovanjem (Savezni zavod za statistiku i evidenciju 1954,
24; Čepič 1995, 229). Osebe brez zabeleženih podatkov o šolanju ali pokli-
cu sem razdelil v dve skupini: (1) otroci do 14. leta in (2) osebe nad 14 let
brez navedbe poklica. Za osebe v drugi skupini sklepam, da so opravlja-
le kmetijska dela na domačem posestvu. Tukaj sem zaradi primerljivos-
ti podatkov sledil enaki osnovni členitvi iz popisov 1948, 1953 in raziska-
ve Rezultati ankete o življenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953 (Goršič 1954,
11). Otroke do 14. leta kot posebno populacijo upoštevata tudi oba popi-
sa iz let 1948 in 1953. Prva starostna kategorija do 14 let predstavlja svo-
jevrstno težavo: pri tej skupini namreč pogosto ne naletimo na zabeležke,
da se šolajo, tam ni ničesar o njihovih zaposlitvah izven družinske kme-
tije, vendar tudi ne o njihovih vlogah na družinski kmetiji sami. Da so ot-
roci že zgodaj pričeli sodelovati pri delu na družinskih kmetijah, si lah-
ko z veliko verjetnostno le predstavljamo. Popis prebivalstva FLRJ iz leta
1948 za Okraj Ljubljana – okolica npr. navaja, da je bilo v poklicni skupi-
ni kmetov – ribičev v starostni skupini 0–14 let aktivnih 12,4 % fantov in
13,8 % deklet (Savezni zavod za statistiku i evidenciju 1954, 219). Tukaj je
tudi vprašanje, koliko so upoštevali popoldansko in počitniško delo šolo-
obveznih otrok. Ohranjene evidence KLO iz ljubljanske okolice nam gle-
de tega, žal, ne dajejo prav nobenega oprijemljivega namiga. Vse, kar nam
pri tem pomembnem delu populacije evidence v večini primerov povedo,
je to, kdaj so bili otroci rojeni, iz česar pa seveda ne moremo potegniti za-
nesljivega zaključka, pri kateri starosti bi lahko začeli delati na kmetiji, in
v kolikor so delali, v kakšnem obsegu. Prav tako iz teh evidenc ne more-
mo izvedeti, koliko dela na kmetiji so opravljali vsi tisti, ki so bili sicer za-
posleni izven gospodinjstva. Iz nekaterih drugih poročil izvemo le to, da
so pri delavcih, ki so živeli na kmetijah, beležili nadpovprečno odsotnost
na delovnem mestu. Tudi statistika iz popisa 1948 nam tukaj ne pove ve-
liko, kajti takrat so upoštevali samo glavni poklic osebe, v primeru dvo-
ma pa tisti poklic, ki je prinašal višji dohodek. Šele popis 1953 je, npr., go-
spodinje prištel h kmetovalcem, če so se s kmetijskim delom ukvarjale
več kot 50 % svojega časa. Prav tako je nemogoče ugotoviti natančno eko-
nomsko vlogo osebe, za katere je pri poklicu navedeno npr. zgolj dejstvo,
da »ima suho roko« in ne morda, da je »invalid«. In nazadnje, kakšne do-
hodke, morebitne privilegije in druge ekonomsko izmerljive koristi je leta
1947 (!) predstavljala zaposlenost družinskega člana pri Korpusu narodne
obrambe Jugoslavije (KNOJ JA)?
33
