Page 34 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
kmet, pol proletarec
Popisa prebivalstva v FLRJ iz let 1948 in 1953 predstavljata težavo
zase. Za pričujočo raziskavo sta relevantna zaradi podatkov o številih
prebivalk, prebivalcev in gospodinjstev, ki so v času poteka popisa živeli
oziroma obstajali na območju posameznega KLO in OLO Ljubljana – oko-
lica v celoti. Ti podatki so pomembni zato, ker lahko z njimi, npr., vsaj
približno ocenimo številčni delež agrarnih interesentov znotraj posame-
zne lokalne skupnosti, s tem pa tudi njihovo družbeno težo. Pomembne,
povedne in srhljive so tudi vrzeli med številčnostjo moške in ženske po-
pulacije v prvem povojnem obdobju. Mnogo previdnejši pa moramo biti
pri uporabi podatkov, ki so za pričujočo raziskavo hkrati tudi najzanimi-
vejši, namreč tistih o poklicni sestavi prebivalstva in tipologijah gospo-
dinjstev, iz katerih je mogoče najbolj na grobo oceniti obseg integriranja
dohodkov pri kmečkih gospodinjstvih.
Popis prebivalstva v FLRJ 1948 je razlikoval med »vaškimi gospodinj-
stvi« (srb.-hrv. seoska domaćinstva) na eni strani in kmečkim (srb.-hrv. po-
ljoprivrednim) prebivalstvom ter kmečkimi gospodinjstvi na drugi. Vaška
gospodinjstva so bila preprosto vsa gospodinjstva, ki so bila popisana iz-
ven mest. Pod »kmečko prebivalstvo« so spadali vsi posamezniki in posa-
meznice, ki so se ukvarjali z določenim kmetijskim poklicem, k njim pa
so prišteli vse, ki so jih le-ti vzdrževali. Pri tem je popis upošteval samo
glavni poklic posameznika/-ce, ni pa upošteval tudi njegovih/njenih mo-
rebitnih drugih postranskih dejavnosti (Savezni zavod za statistiku i evi-
denciju 1954, 13; Savezni zavod za statistiku 1956, 27). Kriterij »kmečkega
gospodinjstva« pa je bil poklic nosilca oziroma (po)glavarja gospodinjstva
(starešine), ki je moral biti po poklicu kmet, ne glede na to, ali je imel zem-
ljo ali ne, ali je bil član delovne zadruge ali pa je bil zgolj kmetijski dela-
vec (Savezni zavod za statistiku 1956, 31). Popis je glede notranje poklicne
strukture upošteval razliko med dvema vrstama gospodinjstev: (1) (po)
glavar gospodinjstva in njegovi člani imajo isti poklic, pri čemer je bilo
načelo izenačevanja poklicev zelo široko zastavljeno, npr. rudar in delav-
ka v proizvodnji tukaj sodita v isto poklicno kategorijo; (2) člani gospo-
dinjstva imajo drugačen poklic od (po)glavarja (Savezni zavod za statisti-
ku 1956, 43–44).
Pri popisu prebivalstva 1953 obstaja težava primerljivosti podatkov
s popisom 1948, ker je v tem času prišlo do sprememb pri administra-
tivnih razmejitvah lokalnih teritorialnih enot (Savezni zavod za statisti-
ku 1960, 5–6 in 29). Novost popisa prebivalstva FLRJ iz leta 1953 je bila
v tem, da je vključeval vprašanje o »postranskem poklicu« (srb.-hrv. spo-
34
Popisa prebivalstva v FLRJ iz let 1948 in 1953 predstavljata težavo
zase. Za pričujočo raziskavo sta relevantna zaradi podatkov o številih
prebivalk, prebivalcev in gospodinjstev, ki so v času poteka popisa živeli
oziroma obstajali na območju posameznega KLO in OLO Ljubljana – oko-
lica v celoti. Ti podatki so pomembni zato, ker lahko z njimi, npr., vsaj
približno ocenimo številčni delež agrarnih interesentov znotraj posame-
zne lokalne skupnosti, s tem pa tudi njihovo družbeno težo. Pomembne,
povedne in srhljive so tudi vrzeli med številčnostjo moške in ženske po-
pulacije v prvem povojnem obdobju. Mnogo previdnejši pa moramo biti
pri uporabi podatkov, ki so za pričujočo raziskavo hkrati tudi najzanimi-
vejši, namreč tistih o poklicni sestavi prebivalstva in tipologijah gospo-
dinjstev, iz katerih je mogoče najbolj na grobo oceniti obseg integriranja
dohodkov pri kmečkih gospodinjstvih.
Popis prebivalstva v FLRJ 1948 je razlikoval med »vaškimi gospodinj-
stvi« (srb.-hrv. seoska domaćinstva) na eni strani in kmečkim (srb.-hrv. po-
ljoprivrednim) prebivalstvom ter kmečkimi gospodinjstvi na drugi. Vaška
gospodinjstva so bila preprosto vsa gospodinjstva, ki so bila popisana iz-
ven mest. Pod »kmečko prebivalstvo« so spadali vsi posamezniki in posa-
meznice, ki so se ukvarjali z določenim kmetijskim poklicem, k njim pa
so prišteli vse, ki so jih le-ti vzdrževali. Pri tem je popis upošteval samo
glavni poklic posameznika/-ce, ni pa upošteval tudi njegovih/njenih mo-
rebitnih drugih postranskih dejavnosti (Savezni zavod za statistiku i evi-
denciju 1954, 13; Savezni zavod za statistiku 1956, 27). Kriterij »kmečkega
gospodinjstva« pa je bil poklic nosilca oziroma (po)glavarja gospodinjstva
(starešine), ki je moral biti po poklicu kmet, ne glede na to, ali je imel zem-
ljo ali ne, ali je bil član delovne zadruge ali pa je bil zgolj kmetijski dela-
vec (Savezni zavod za statistiku 1956, 31). Popis je glede notranje poklicne
strukture upošteval razliko med dvema vrstama gospodinjstev: (1) (po)
glavar gospodinjstva in njegovi člani imajo isti poklic, pri čemer je bilo
načelo izenačevanja poklicev zelo široko zastavljeno, npr. rudar in delav-
ka v proizvodnji tukaj sodita v isto poklicno kategorijo; (2) člani gospo-
dinjstva imajo drugačen poklic od (po)glavarja (Savezni zavod za statisti-
ku 1956, 43–44).
Pri popisu prebivalstva 1953 obstaja težava primerljivosti podatkov
s popisom 1948, ker je v tem času prišlo do sprememb pri administra-
tivnih razmejitvah lokalnih teritorialnih enot (Savezni zavod za statisti-
ku 1960, 5–6 in 29). Novost popisa prebivalstva FLRJ iz leta 1953 je bila
v tem, da je vključeval vprašanje o »postranskem poklicu« (srb.-hrv. spo-
34
