Page 94 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
kmet, pol proletarec
gostilničar, ki naj bi vsi špekulirali in prekupčevali z živili, celo proda-
jali dolarje, pri različnih velikih kmetih nakupovali klavno živino, meso
pa na črno prodajali. Obsojenci so dobili kazni »od 10 let navzdol«, kar je
veljalo za ostro kazen (Šturm 1995, Poročilo sodišča, 11. februar 1950, 3).
Konkretni primer govori o tem, da so nekateri kmetje takrat imeli tudi
tako priložnost dodatnega zaslužka brez posredništva države, za kar pa
so seveda izjemno veliko tvegali – v letih 1949–1950 je šlo skorajda za vse
ali nič. Najbrž pa bi močno pretiraval z ugibanjem, da trgovanje z dolarji
dokazuje, da so imeli bogatejši kmetje tudi nekakšno možnost varčevanja
v konvertibilni valuti, kar bi jim utegnilo koristiti od sredine 50. let da-
lje, ko so se pričele odpirati meje z Italijo in Avstrijo. Najverjetneje gre za
redek pojav. Pisana sestava druščine špekulantov iz okolice Vrhnike daje
vtis, da so poleg bogatih kmetov, gostilničarjev in mlinarjev na tak tve-
gan način nekaj zaslužili tudi ljudje iz nižjih slojev, kamor sta zanesljivo
sodila zadružni pek in skladiščnik.
Iz preglednice 16 je razvidno, da je bilo največ prekrškov zabeleže-
nih iz naslova nepravilnosti poslovanja trgovin, zadrug, malomarnosti
pri hranjenju blaga, nepravilnosti pri poslovanju z živilskimi in industrij-
skimi nakaznicami ter drugih administrativnih nepravilnosti. Za to so
bile izrečene tudi zelo hude kazni. Devetnajstletna trgovska pomočnica
iz Zgornje Jablanice je bila jeseni 1950 kaznovana z dvema letoma prepo-
vedi opravljanja službe, s poravnavo škode za 4.250 din in še za 200 din
stroškov postopka, zaradi »nemarnega poslovanja«. Bila je kriva manka
6,9 kg sladkorja. Dve uslužbenki iz Vrhnike, ena je bila stara 54, druga pa
22 let, sta bili kaznovani s tremi meseci poboljševalnega dela zaradi ma-
nipulacije z 11 oziroma osmimi živilskimi nakaznicami. Povsem nesoraz-
merno kazen je prejela 25 letna poslovodkinja januarja 1951 zaradi neob-
računanih bonov v vrednosti 2.000 din. Primer je bil odstopljen javnemu
tožilstvu, vendar iz beležke kazni ni povsem jasno, ali je bila obsojena na
zapor in/ali pogojno kazen: »Kazen: 40 mesecev zapora pogojno 3 leta.«
Veliko število kaznovanih administratorjev je mogoče pojasniti z dej-
stvom, da so v začetku leta 1948 v LRS na hitro usposobili 5.000 oseb za
trgovske pomočnike, knjigovodje in poslovodje (Prinčič 1994b, 103), ki naj
bi nadomestili bivše privatne trgovce in ki verjetno niso bili najbolj vešči
svojega posla. Čeprav koruptivnega delovanja in zasebnega okoriščanja,
kot napeljuje zgornje poročilo ljubljanskega okrajnega sodišča, seveda ne
moremo izključiti. Zanimivo je tudi to, da podatki iz teh evidenc ne na-
migujejo na prisotnost bivših zasebnih trgovcev, ki so v tistem času ob-
94
gostilničar, ki naj bi vsi špekulirali in prekupčevali z živili, celo proda-
jali dolarje, pri različnih velikih kmetih nakupovali klavno živino, meso
pa na črno prodajali. Obsojenci so dobili kazni »od 10 let navzdol«, kar je
veljalo za ostro kazen (Šturm 1995, Poročilo sodišča, 11. februar 1950, 3).
Konkretni primer govori o tem, da so nekateri kmetje takrat imeli tudi
tako priložnost dodatnega zaslužka brez posredništva države, za kar pa
so seveda izjemno veliko tvegali – v letih 1949–1950 je šlo skorajda za vse
ali nič. Najbrž pa bi močno pretiraval z ugibanjem, da trgovanje z dolarji
dokazuje, da so imeli bogatejši kmetje tudi nekakšno možnost varčevanja
v konvertibilni valuti, kar bi jim utegnilo koristiti od sredine 50. let da-
lje, ko so se pričele odpirati meje z Italijo in Avstrijo. Najverjetneje gre za
redek pojav. Pisana sestava druščine špekulantov iz okolice Vrhnike daje
vtis, da so poleg bogatih kmetov, gostilničarjev in mlinarjev na tak tve-
gan način nekaj zaslužili tudi ljudje iz nižjih slojev, kamor sta zanesljivo
sodila zadružni pek in skladiščnik.
Iz preglednice 16 je razvidno, da je bilo največ prekrškov zabeleže-
nih iz naslova nepravilnosti poslovanja trgovin, zadrug, malomarnosti
pri hranjenju blaga, nepravilnosti pri poslovanju z živilskimi in industrij-
skimi nakaznicami ter drugih administrativnih nepravilnosti. Za to so
bile izrečene tudi zelo hude kazni. Devetnajstletna trgovska pomočnica
iz Zgornje Jablanice je bila jeseni 1950 kaznovana z dvema letoma prepo-
vedi opravljanja službe, s poravnavo škode za 4.250 din in še za 200 din
stroškov postopka, zaradi »nemarnega poslovanja«. Bila je kriva manka
6,9 kg sladkorja. Dve uslužbenki iz Vrhnike, ena je bila stara 54, druga pa
22 let, sta bili kaznovani s tremi meseci poboljševalnega dela zaradi ma-
nipulacije z 11 oziroma osmimi živilskimi nakaznicami. Povsem nesoraz-
merno kazen je prejela 25 letna poslovodkinja januarja 1951 zaradi neob-
računanih bonov v vrednosti 2.000 din. Primer je bil odstopljen javnemu
tožilstvu, vendar iz beležke kazni ni povsem jasno, ali je bila obsojena na
zapor in/ali pogojno kazen: »Kazen: 40 mesecev zapora pogojno 3 leta.«
Veliko število kaznovanih administratorjev je mogoče pojasniti z dej-
stvom, da so v začetku leta 1948 v LRS na hitro usposobili 5.000 oseb za
trgovske pomočnike, knjigovodje in poslovodje (Prinčič 1994b, 103), ki naj
bi nadomestili bivše privatne trgovce in ki verjetno niso bili najbolj vešči
svojega posla. Čeprav koruptivnega delovanja in zasebnega okoriščanja,
kot napeljuje zgornje poročilo ljubljanskega okrajnega sodišča, seveda ne
moremo izključiti. Zanimivo je tudi to, da podatki iz teh evidenc ne na-
migujejo na prisotnost bivših zasebnih trgovcev, ki so v tistem času ob-
94
