Page 95 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
Rdeče klasje
lasti povzročali nemalo skrbi. Samo v letu 1949 sta zabeleženi dve trgov-
ki, vendar brez namiga, da gre za bivši zasebnici. Poleg tega je bila večina
drugega trgovinskega osebja zelo mlada, starosti okoli 20 let. Možno je,
da so bivše trgovce doletele višje kazni in so jih obravnavala sodišča.
Med prekrške, ki jih lahko najlažje in najsmiselneje povežemo s pro-
blematiko integriranja kmečkih dohodkov, pa vsekakor sodijo tisti, ki so
bili povezani z nedovoljenim trgovanjem z vinom, žganjem, s točenjem
in z drugo prodajo alkohola brez davka. Največ takih primerov – v sku-
pnem deležu nekaj več kot 1/5 – je bilo zabeleženih leta 1949, v letih 1950
in 1951 pa je število strmo vpadlo. Za nedovoljeno trgovino z žganjem je
bil tako, npr., leta 1950 z zneskom 2.000 din kaznovan delavec iz Litije.
Za nedovoljeno trgovino z vinom je bil z 2.000 din kaznovan tudi kmet iz
Praprotnega Brda pri Rovtah. Ovadila ga je milica iz Solkana, kar nape-
ljuje, da je kmet od tam nabavljal vino. Drugi primeri nezakonitih prido-
bitnih dejavnosti, ki so zanimivi za našo problematiko, so v navedenem
dokumentu redkejši. Z najvišjo denarno kaznijo, kar jih je bilo zabeleže-
nih v navedenih dokumentih, 10.000 din, je bila spomladi 1950 kaznova-
na delavka iz Matene, vasi na Ljubljanskem barju, zaradi »nakupa razne-
ga tekstilnega blaga in usnja z namenom preprodaje«. Lahko bi jo odnesla
še dosti slabše, kajti neki »nabavljač«, sicer s stalnim prebivališčem v cen-
tru Ljubljane, je poleti 1948 dobil tri mesece poboljševalnega dela zaradi
nedovoljenega strojenja živalskih kož. Po drugi strani je za soroden pre-
kršek – kršenje »uredbe o odkupu živalskih kož in razdeljevanju [nečitlji-
vo] kož« – kmet iz Vinj leto kasneje dobil »samo« 5.000 din kazni. Milica
Medvode je januarja 1951 ovadila nekega 50-letnega uslužbenca zaradi
nedovoljene trgovine, vendar ni jasno, za kaj je natanko šlo. Tudi ta pri-
mer je bil odstopljen tožilstvu. Dobil je tri mesece zapora, toda zraven je
dopisano, da je bil pomiloščen za dva meseca (čeprav zadnja beseda skoraj
ni čitljiva). Za mnoge prekrške pa kazen preprosto ni navedena. Tak je za
našo problematiko zanimiv primer posestnika in mlinarja iz Brezovice z
začetka leta 1951, ki so mu očitali »previsoko (20 %) jemanje žitne merice
in sprejem žitaric v mletje brez prevzemno – oddajnega lista«. Neki dru-
gi mlinar je bil za »neoddajo mlinarske merice – 399 kg« novembra 1951
na drugi stopnji obsojen na 45 dni zapora in še 8.000 din kazni. Po odsto-
pu primera javnemu tožilstvu je zelo visoko kazen prejela zbiralka mle-
ka, sicer s prebivališčem v Ljubljani, ki je bila ovadena na podlagi zapisni-
ka Kmetijske zadruge Brezovica septembra 1950. Obsojena je bila na štiri
mesece zapora. Po zabeležbi naj ne bi oddala denarja za mleko v znesku
95
lasti povzročali nemalo skrbi. Samo v letu 1949 sta zabeleženi dve trgov-
ki, vendar brez namiga, da gre za bivši zasebnici. Poleg tega je bila večina
drugega trgovinskega osebja zelo mlada, starosti okoli 20 let. Možno je,
da so bivše trgovce doletele višje kazni in so jih obravnavala sodišča.
Med prekrške, ki jih lahko najlažje in najsmiselneje povežemo s pro-
blematiko integriranja kmečkih dohodkov, pa vsekakor sodijo tisti, ki so
bili povezani z nedovoljenim trgovanjem z vinom, žganjem, s točenjem
in z drugo prodajo alkohola brez davka. Največ takih primerov – v sku-
pnem deležu nekaj več kot 1/5 – je bilo zabeleženih leta 1949, v letih 1950
in 1951 pa je število strmo vpadlo. Za nedovoljeno trgovino z žganjem je
bil tako, npr., leta 1950 z zneskom 2.000 din kaznovan delavec iz Litije.
Za nedovoljeno trgovino z vinom je bil z 2.000 din kaznovan tudi kmet iz
Praprotnega Brda pri Rovtah. Ovadila ga je milica iz Solkana, kar nape-
ljuje, da je kmet od tam nabavljal vino. Drugi primeri nezakonitih prido-
bitnih dejavnosti, ki so zanimivi za našo problematiko, so v navedenem
dokumentu redkejši. Z najvišjo denarno kaznijo, kar jih je bilo zabeleže-
nih v navedenih dokumentih, 10.000 din, je bila spomladi 1950 kaznova-
na delavka iz Matene, vasi na Ljubljanskem barju, zaradi »nakupa razne-
ga tekstilnega blaga in usnja z namenom preprodaje«. Lahko bi jo odnesla
še dosti slabše, kajti neki »nabavljač«, sicer s stalnim prebivališčem v cen-
tru Ljubljane, je poleti 1948 dobil tri mesece poboljševalnega dela zaradi
nedovoljenega strojenja živalskih kož. Po drugi strani je za soroden pre-
kršek – kršenje »uredbe o odkupu živalskih kož in razdeljevanju [nečitlji-
vo] kož« – kmet iz Vinj leto kasneje dobil »samo« 5.000 din kazni. Milica
Medvode je januarja 1951 ovadila nekega 50-letnega uslužbenca zaradi
nedovoljene trgovine, vendar ni jasno, za kaj je natanko šlo. Tudi ta pri-
mer je bil odstopljen tožilstvu. Dobil je tri mesece zapora, toda zraven je
dopisano, da je bil pomiloščen za dva meseca (čeprav zadnja beseda skoraj
ni čitljiva). Za mnoge prekrške pa kazen preprosto ni navedena. Tak je za
našo problematiko zanimiv primer posestnika in mlinarja iz Brezovice z
začetka leta 1951, ki so mu očitali »previsoko (20 %) jemanje žitne merice
in sprejem žitaric v mletje brez prevzemno – oddajnega lista«. Neki dru-
gi mlinar je bil za »neoddajo mlinarske merice – 399 kg« novembra 1951
na drugi stopnji obsojen na 45 dni zapora in še 8.000 din kazni. Po odsto-
pu primera javnemu tožilstvu je zelo visoko kazen prejela zbiralka mle-
ka, sicer s prebivališčem v Ljubljani, ki je bila ovadena na podlagi zapisni-
ka Kmetijske zadruge Brezovica septembra 1950. Obsojena je bila na štiri
mesece zapora. Po zabeležbi naj ne bi oddala denarja za mleko v znesku
95
