Page 92 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 92
kmet, pol proletarec
vedo o takratnem gospodarskem življenju kmetov predvsem v smislu
kombiniranja različnih virov dohodka, kakor tudi o njihovem gmotnem
položaju. Pristop je utemeljen na predpostavki, da se ne prej in ne kasne-
je oblast ni tako podrobno zanimala za gospodarske aktivnosti običaj-
nih ljudi. Ker je s prvo petletko (1947) revolucionarna oblast poskušala v
plansko gospodarstvo vključiti tudi zasebne gospodarske akterje (zlas-
ti kmete), kar je pomenilo prilagajanje ekonomskih aktivnosti zasebnih
gospodarstev državnemu planu, sem sklepal, da je oblast (najmanj) kot
prekrške obravnavala številne postranske kmečke pridobitne dejavnosti,
ki so uhajale njenim evidencam in regulaciji. V arhivskem fondu, ki hra-
ni dokumente OLO Ljubljana – okolica, sta ohranjena dva zvezka z naslo-
vom Splošni vpisnik za prekrške 1949–1950 in 1951. Različni prekrški, ki so
bili zabeleženi v tem obdobju, so predstavljeni v preglednici 16.
Najprej poudarjam, da navedeni podatki seveda ne zajemajo najspor-
nejših primerov, ki so predvidevali najhujše kazni, kot npr. dolgole-
tni zapor, daljše napotitve na prisilno delo ali zaplemba (skoraj) vsega
premoženja.
Poročilo Okrajnega sodišča v Ljubljani za okraj Ljubljana – okolica,
npr., samo za drugo polletje 1950 izpostavlja sedem odmevnejših zaplemb
vsega premoženja kmetom v skupini vrednosti tri milijone dinarjev, ki pa
seveda niso zajete v navedenem vpisniku (Šturm 1995, Poročilo sodišča,
11. februar 1950, 6–7). Po drugi strani pa so zabeleženi tudi taki prekrški,
ki bi prav lahko bili odstopljeni tožilstvu (in nekateri so tudi bili) in po-
menili podlago za prav take hude kazni, zlasti v primerih črnega zako-
la in nedovoljene trgovine ter špekulacije z usnjem. Slednje najbrž pojas-
ni zelo majhno število tukaj zabeleženih tovrstnih primerov, kajti očitno
so jih pretežno obravnavala sodišča. Posebej izpostavljam tudi dejstvo,
da oba ohranjena vpisnika beležita nenavadno majhno število primerov.
Mateja Čoh Kladnik npr. navaja poročila javnega tožilstva LRS v drugi po-
lovici leta 1949, da so komisije za prekrške pri okrajnih ljudskih odborih
Ljubljanske oblasti takrat izdale kar 6.000 odločb, poverjeništva za kme-
tijstvo pa še 4.000 (2012, 71).
Čeprav je okraj Ljubljana – okolica obsegal le manjši del Ljubljanske
oblasti, številka 83 prekrškov za leto 1949 zagotovo ne zajema vseh okraj-
nih primerov. K takemu sklepanju napeljujejo tudi štiri kazenske odloč-
be, na katere sem naletel v mapi »Kazenske odločbe 1949«, ki jih je po
upravnem postopku sprejela Komisija za prekrške IO OLO Ljubljana –
okolica 24. 8. 1949. Vse zadevajo zatajitve posevkov zemlje in niso zabe-
ležene v Vpisniku za to leto. Ena je bila posestnica iz Gornje Brezovice s
92
vedo o takratnem gospodarskem življenju kmetov predvsem v smislu
kombiniranja različnih virov dohodka, kakor tudi o njihovem gmotnem
položaju. Pristop je utemeljen na predpostavki, da se ne prej in ne kasne-
je oblast ni tako podrobno zanimala za gospodarske aktivnosti običaj-
nih ljudi. Ker je s prvo petletko (1947) revolucionarna oblast poskušala v
plansko gospodarstvo vključiti tudi zasebne gospodarske akterje (zlas-
ti kmete), kar je pomenilo prilagajanje ekonomskih aktivnosti zasebnih
gospodarstev državnemu planu, sem sklepal, da je oblast (najmanj) kot
prekrške obravnavala številne postranske kmečke pridobitne dejavnosti,
ki so uhajale njenim evidencam in regulaciji. V arhivskem fondu, ki hra-
ni dokumente OLO Ljubljana – okolica, sta ohranjena dva zvezka z naslo-
vom Splošni vpisnik za prekrške 1949–1950 in 1951. Različni prekrški, ki so
bili zabeleženi v tem obdobju, so predstavljeni v preglednici 16.
Najprej poudarjam, da navedeni podatki seveda ne zajemajo najspor-
nejših primerov, ki so predvidevali najhujše kazni, kot npr. dolgole-
tni zapor, daljše napotitve na prisilno delo ali zaplemba (skoraj) vsega
premoženja.
Poročilo Okrajnega sodišča v Ljubljani za okraj Ljubljana – okolica,
npr., samo za drugo polletje 1950 izpostavlja sedem odmevnejših zaplemb
vsega premoženja kmetom v skupini vrednosti tri milijone dinarjev, ki pa
seveda niso zajete v navedenem vpisniku (Šturm 1995, Poročilo sodišča,
11. februar 1950, 6–7). Po drugi strani pa so zabeleženi tudi taki prekrški,
ki bi prav lahko bili odstopljeni tožilstvu (in nekateri so tudi bili) in po-
menili podlago za prav take hude kazni, zlasti v primerih črnega zako-
la in nedovoljene trgovine ter špekulacije z usnjem. Slednje najbrž pojas-
ni zelo majhno število tukaj zabeleženih tovrstnih primerov, kajti očitno
so jih pretežno obravnavala sodišča. Posebej izpostavljam tudi dejstvo,
da oba ohranjena vpisnika beležita nenavadno majhno število primerov.
Mateja Čoh Kladnik npr. navaja poročila javnega tožilstva LRS v drugi po-
lovici leta 1949, da so komisije za prekrške pri okrajnih ljudskih odborih
Ljubljanske oblasti takrat izdale kar 6.000 odločb, poverjeništva za kme-
tijstvo pa še 4.000 (2012, 71).
Čeprav je okraj Ljubljana – okolica obsegal le manjši del Ljubljanske
oblasti, številka 83 prekrškov za leto 1949 zagotovo ne zajema vseh okraj-
nih primerov. K takemu sklepanju napeljujejo tudi štiri kazenske odloč-
be, na katere sem naletel v mapi »Kazenske odločbe 1949«, ki jih je po
upravnem postopku sprejela Komisija za prekrške IO OLO Ljubljana –
okolica 24. 8. 1949. Vse zadevajo zatajitve posevkov zemlje in niso zabe-
ležene v Vpisniku za to leto. Ena je bila posestnica iz Gornje Brezovice s
92
