Page 93 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
Rdeče klasje
kar 45 ha zemlje, dobila pa je deset dni poboljševalnega dela, drugi je bil
posestnik, prav tako iz Gornje Brezovice, lastnik neverjetnih 70 ha zem-
lje, ki pa je imel verjetno zaradi starosti na izbiro 40.000 din kazni ali pa
90 dni poboljševalnega dela. Na 40 dni poboljševalnega dela je bil obso-
jen posestnik z Iga, ki je imel samo 3,30 ha orne zemlje. Pri eni posestni-
ci iz Matene, ki je bila kaznovana na kar 60 dni poboljševalnega dela, ni
jasno, koliko zemlje je imela v lasti. Pri vseh primerih je bilo odrejeno za-
časno varstvo pridelkov na utajenih posevkih zemlje do dokončne sodne
odločbe, ki je predvidevala njihovo zaplembo (ZAL, 31/9 OLO LJO, 106,
221, Zatajitev posevkov, 24. avgust 1949). Ni jasno, zakaj so ti primeri v
Vpisniku ostali nezabeleženi.
Nazadnje opozarjam še na dejstvo, da velika večina tistih, ki so pre-
jeli takšno ali drugačno upravno kazen in so bili tudi zabeleženi v obeh
vpisnikih, po poklicu niso navedeni kot kmetje. Od vseh prekrškarjev, ki
so bili zabeleženi v letih 1949–1951, lahko glede na uradno navedbo ne-
posredno s kmečkim poklicem povežemo naslednje osebe: 1949: pet go-
spodinj, eno gospodinjsko pomočnico, tri kmete in enega posestnika/
gostilničarja; 1950: tri gospodinje, enega kmeta, dva posestnika, eno go-
spodinjsko pomočnico in enega gospodinjskega pomočnika; 1951: 20 po-
sestnikov, eno gospodinjo, dve gospodinjski pomočnici ter eno ženo in
eno hči posestnika. Skratka, v letih 1949–1951 naštejemo skupaj »samo«
43 od vseh 328 zabeleženih primerov. V istem času pa je bilo med prekr-
škarji zabeleženih kar 117 trgovskih pomočnikov in pomočnic. Hkrati pa
naslovi bivanja posameznikov in posameznic nekmečkega poklica (npr.
Ig, Rovte, Matena) izpričujejo, da so živeli v izrazito ruralnih okoljih. To
pomeni, da so storilci prekrškov zelo verjetno pripadali gospodinjstvom,
ki so se ukvarjala (tudi) s kmetijstvom. Prekrškarji so opravljali tudi pok-
lice, zlasti npr. delavca oziroma delavke, ki smo jih zasledili pri gospodinj-
stvih agrarnih interesentov. Res pa je, da v navedenih vpisnikih izstopajo
administrativni, trgovski poklici, ki jih med agrarnimi interesenti najde-
mo relativno malo.
Izjemo morda predstavljajo tisti primeri, kjer je kot naslov navedena
Vrhnika. Okolica Vrhnike je bila v navedenem poročilu okrajnega sodišča
Ljubljana iz februarja 1950 izpostavljena malodane kot epicenter krimi-
nala v okraju. Na Verdu pri Vrhniki je ekonom kradel moko iz delavske-
ga skladišča in jo nato prodajal naprej. Od leta 1947 je v okolici Vrhnike
delovala ambiciozna združba špekulantov, ki so jo sestavljali pek zadru-
žne pekarne, skladiščnik delavskega skladišča, mlinar in prevoznik ter
93
kar 45 ha zemlje, dobila pa je deset dni poboljševalnega dela, drugi je bil
posestnik, prav tako iz Gornje Brezovice, lastnik neverjetnih 70 ha zem-
lje, ki pa je imel verjetno zaradi starosti na izbiro 40.000 din kazni ali pa
90 dni poboljševalnega dela. Na 40 dni poboljševalnega dela je bil obso-
jen posestnik z Iga, ki je imel samo 3,30 ha orne zemlje. Pri eni posestni-
ci iz Matene, ki je bila kaznovana na kar 60 dni poboljševalnega dela, ni
jasno, koliko zemlje je imela v lasti. Pri vseh primerih je bilo odrejeno za-
časno varstvo pridelkov na utajenih posevkih zemlje do dokončne sodne
odločbe, ki je predvidevala njihovo zaplembo (ZAL, 31/9 OLO LJO, 106,
221, Zatajitev posevkov, 24. avgust 1949). Ni jasno, zakaj so ti primeri v
Vpisniku ostali nezabeleženi.
Nazadnje opozarjam še na dejstvo, da velika večina tistih, ki so pre-
jeli takšno ali drugačno upravno kazen in so bili tudi zabeleženi v obeh
vpisnikih, po poklicu niso navedeni kot kmetje. Od vseh prekrškarjev, ki
so bili zabeleženi v letih 1949–1951, lahko glede na uradno navedbo ne-
posredno s kmečkim poklicem povežemo naslednje osebe: 1949: pet go-
spodinj, eno gospodinjsko pomočnico, tri kmete in enega posestnika/
gostilničarja; 1950: tri gospodinje, enega kmeta, dva posestnika, eno go-
spodinjsko pomočnico in enega gospodinjskega pomočnika; 1951: 20 po-
sestnikov, eno gospodinjo, dve gospodinjski pomočnici ter eno ženo in
eno hči posestnika. Skratka, v letih 1949–1951 naštejemo skupaj »samo«
43 od vseh 328 zabeleženih primerov. V istem času pa je bilo med prekr-
škarji zabeleženih kar 117 trgovskih pomočnikov in pomočnic. Hkrati pa
naslovi bivanja posameznikov in posameznic nekmečkega poklica (npr.
Ig, Rovte, Matena) izpričujejo, da so živeli v izrazito ruralnih okoljih. To
pomeni, da so storilci prekrškov zelo verjetno pripadali gospodinjstvom,
ki so se ukvarjala (tudi) s kmetijstvom. Prekrškarji so opravljali tudi pok-
lice, zlasti npr. delavca oziroma delavke, ki smo jih zasledili pri gospodinj-
stvih agrarnih interesentov. Res pa je, da v navedenih vpisnikih izstopajo
administrativni, trgovski poklici, ki jih med agrarnimi interesenti najde-
mo relativno malo.
Izjemo morda predstavljajo tisti primeri, kjer je kot naslov navedena
Vrhnika. Okolica Vrhnike je bila v navedenem poročilu okrajnega sodišča
Ljubljana iz februarja 1950 izpostavljena malodane kot epicenter krimi-
nala v okraju. Na Verdu pri Vrhniki je ekonom kradel moko iz delavske-
ga skladišča in jo nato prodajal naprej. Od leta 1947 je v okolici Vrhnike
delovala ambiciozna združba špekulantov, ki so jo sestavljali pek zadru-
žne pekarne, skladiščnik delavskega skladišča, mlinar in prevoznik ter
93
