Page 99 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
Rdeče klasje
industrijskega blaga. Cena kilograma odkupljenega fižola se je gibala med
5,84 in 9,74 din, par visokih moških usnjenih čevljev, ki jih je bilo mogoče
takrat dobiti le preko vezane trgovine, pa je stal 575 din (ZAL, 31/9 OLO
LJO, 111, 255, Popis blaga v poslovalnici Senožeti, 30. julij 1948).
Vprašanje za nadaljnje raziskave je, koliko in še zlasti kateri kmetje
so takrat sploh lahko pristopili k vezani trgovini? Ali še natančneje, koli-
ko jih je sploh prišlo do kakršnih koli industrijskih bonov iz naslova obve-
znega odkupa? Kajti v pričujoči raziskavi sem naletel na veliko primerov
pritožb kmetov, ker so jim bile po njihovem mnenju predpisane prevelike
količine kmetijskih pridelkov za obvezni odkup. Toda pritoževali se niso
samo kmetje kot zasebniki. KLO Log je novembra 1950, npr., protesti-
ral proti prekomerni planski obremenitvi obvezne oddaje krompirja ka-
kor tudi surovemu postopku odkupnih funkcionarjev, ki jih je poslal OLO
Ljubljana – okolica. Ti so pri izterjatvi dajatev grozili z milico in celo vdi-
rali v kletne prostore, »da so kmeti vsi postali zmedeni in prestrašeni«.
KLO se je zaradi tega obrnil na okrajno javno tožilstvo (ZAL, 31/9 OLO
LJO, 26, 36, Odkupi, 24. november 1950; prim. Bokovoy 2014, 296–297;
Čoh Kladnik 2012, 91). V takih primerih gotovo ni bilo mogoče niti po-
misliti na nakup industrijskega blaga za bone oziroma iz vezane trgovine.
Droben uvid v kupno moč industrijskega blaga ruralnega prebival-
stva nam sicer ponuja že navedeni popis blaga v poslovalnici v Senožetih.
V zelo omejenem obsegu govori tudi o tržni aktivnosti kmečkih gospo-
darstev, pri čemer moramo seveda upoštevati, da so kmetje lahko določe-
no in strogo nadzorovano količino presežkov pridelkov prodajali tudi na
tržnicah, črna kronika tiste epohe pa nam govori tudi o ilegalni trgovi-
ni. Seveda gre pri omenjenem primeru zgolj za eno poslovalnico in iz do-
kumenta ni razvidno, koliko kmetov ji je prodalo svoje pridelke. Katere
presežke pa so kmetje iz Senožeti prodali zadružni trgovini, kot je bilo
razvidno na dan pregleda? 78,7 kg fižola različnih kakovosti (v glavnem
najcenejšega), 194 kom jajc, 0,4 kg kuhanega masla, 2,4 kg kopriv, 137,5 kg
krhlike, 6 kg tropotca in 385 (verjetno košaric) borovnic, in sicer skupni
vrednosti 6,878,75 din, kar je predstavljalo samo dobro desetino vrednosti
blaga, ki je bilo na voljo iz vezane trgovine. Z drugimi besedami, če odšte-
jemo gozdna zelišča in sadeže, od katerih so iztržili daleč največ, in upo-
števamo zaslužek samo od pravih kmetijskih proizvodov, ugotovimo, da
si iz izkupička kmetje niso mogli kupiti niti dveh parov moških čevljev iz
vezane trgovine.
99
industrijskega blaga. Cena kilograma odkupljenega fižola se je gibala med
5,84 in 9,74 din, par visokih moških usnjenih čevljev, ki jih je bilo mogoče
takrat dobiti le preko vezane trgovine, pa je stal 575 din (ZAL, 31/9 OLO
LJO, 111, 255, Popis blaga v poslovalnici Senožeti, 30. julij 1948).
Vprašanje za nadaljnje raziskave je, koliko in še zlasti kateri kmetje
so takrat sploh lahko pristopili k vezani trgovini? Ali še natančneje, koli-
ko jih je sploh prišlo do kakršnih koli industrijskih bonov iz naslova obve-
znega odkupa? Kajti v pričujoči raziskavi sem naletel na veliko primerov
pritožb kmetov, ker so jim bile po njihovem mnenju predpisane prevelike
količine kmetijskih pridelkov za obvezni odkup. Toda pritoževali se niso
samo kmetje kot zasebniki. KLO Log je novembra 1950, npr., protesti-
ral proti prekomerni planski obremenitvi obvezne oddaje krompirja ka-
kor tudi surovemu postopku odkupnih funkcionarjev, ki jih je poslal OLO
Ljubljana – okolica. Ti so pri izterjatvi dajatev grozili z milico in celo vdi-
rali v kletne prostore, »da so kmeti vsi postali zmedeni in prestrašeni«.
KLO se je zaradi tega obrnil na okrajno javno tožilstvo (ZAL, 31/9 OLO
LJO, 26, 36, Odkupi, 24. november 1950; prim. Bokovoy 2014, 296–297;
Čoh Kladnik 2012, 91). V takih primerih gotovo ni bilo mogoče niti po-
misliti na nakup industrijskega blaga za bone oziroma iz vezane trgovine.
Droben uvid v kupno moč industrijskega blaga ruralnega prebival-
stva nam sicer ponuja že navedeni popis blaga v poslovalnici v Senožetih.
V zelo omejenem obsegu govori tudi o tržni aktivnosti kmečkih gospo-
darstev, pri čemer moramo seveda upoštevati, da so kmetje lahko določe-
no in strogo nadzorovano količino presežkov pridelkov prodajali tudi na
tržnicah, črna kronika tiste epohe pa nam govori tudi o ilegalni trgovi-
ni. Seveda gre pri omenjenem primeru zgolj za eno poslovalnico in iz do-
kumenta ni razvidno, koliko kmetov ji je prodalo svoje pridelke. Katere
presežke pa so kmetje iz Senožeti prodali zadružni trgovini, kot je bilo
razvidno na dan pregleda? 78,7 kg fižola različnih kakovosti (v glavnem
najcenejšega), 194 kom jajc, 0,4 kg kuhanega masla, 2,4 kg kopriv, 137,5 kg
krhlike, 6 kg tropotca in 385 (verjetno košaric) borovnic, in sicer skupni
vrednosti 6,878,75 din, kar je predstavljalo samo dobro desetino vrednosti
blaga, ki je bilo na voljo iz vezane trgovine. Z drugimi besedami, če odšte-
jemo gozdna zelišča in sadeže, od katerih so iztržili daleč največ, in upo-
števamo zaslužek samo od pravih kmetijskih proizvodov, ugotovimo, da
si iz izkupička kmetje niso mogli kupiti niti dveh parov moških čevljev iz
vezane trgovine.
99
