Page 213 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 213
Pomorščaki s celjskega območja (1829–1975)
drugi veliki Celjan, tj. Karl Seidensacher.28 Napredoval je nekoliko poča-
sneje kot Cigler, ker je bil leta 1910 šele kapetan bojne ladje. Toda ostal je
v mornarici do konca prve svetovne vojne. Veliki admiral Anton Haus ga
je dal leta 1913 povišati v kontraadmirala. Leta 1917 je postal viceadmi-
ral. Kot gojenec akademije in mornariški kadet je Seidensacherju sledil pl.
Anton Triulzi.29 Njegovo napredovanje je podobno Seidensacherjevemu.
Čin kapetana bojne ladje je dosegel leta 1911. Leto dni kasneje se je dal
upokojiti. Ob začetku prve svetovne vojne je bil začasno reaktiviran in
leta 1915 povišan v kontraadmirala. Torej imamo na štiri šolane oficir-
je kar tri take, ki so se kasneje povzpeli med admirale. Za majhno mes-
to, kakršno je bilo tedaj Celje, je bil to zelo lep uspeh. Iz neznanih razlo-
gov vojnopomorske akademije ni končal Johan Friedrich, ki je študiral v
letih 1878 in 1879.30
Iz istega časa imamo sedem znanih celjskih podoficirjev. Vsi so se
posvetili tako imenovani palubni stroki, ki je bila tedaj med Slovenci naj-
bolj priljubljena. Izjema je v Grazu rojeni Celjan Ernest Fink, ki je iz pa-
lube prešel na krmo.31 V mornarico je prišel leta 1869. Po petih letih je
postal nižji podnarednik (Marsgast) palubne stroke, pri čemer je ostal
do leta 1883. Nižji podnarednik palube je bil Anton Žafran.32 Prijavil se je
leta 1878. Tri leta kasneje je napredoval, a je kmalu po tem umrl v Pulju.
Istočasno z njim se je prijavil Viljem Friedrich.33 Ta je leta 1882 napredoval
v podnarednika palube (Quartiermeister). Vir ga spremlja do leta 1888.
Ni znano, kaj je bilo z njim kasneje. Franc Pristovšek je prišel v mornari-
co leta 1873.34 V viru je imenovan še leta 1883. Od leta 1877 dalje je imel
našitke podnarednika palube. Iste našitke je dosegel Matija Hriberšek, ki
se je prijavil leta 188035 Povišan je bil leta 1886. Dve leti kasneje je odšel
iz mornarice verjetno zaradi bolezni. Hugo Wozelka je podpisal obvezo
leta 1882.36 V Pulj je prišel s furmanom, ki je arzenalu pripeljal ladjedelski
les. Napredoval je izredno hitro, kajti po šestih letih službe je bil že nare-
dnik (Bootsmannsmaat). Služil je do leta 1894. Končno je tu še Valentin
28 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 217/5244.«
29 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 237/5859.«
30 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 2. ser. 8. 87 m 139–71.«
31 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 2. ser. fasc. 31 m 562.«
32 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 2. ser. fasc. 87 m 139–71.«
33 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 3. ser. fasc. 191 m 43.«
34 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 2. ser. fasc. 78 m 280.«
35 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 3. ser. fasc. 188 m 86.«
36 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 3. ser. fasc. 233 m 256.«
213
drugi veliki Celjan, tj. Karl Seidensacher.28 Napredoval je nekoliko poča-
sneje kot Cigler, ker je bil leta 1910 šele kapetan bojne ladje. Toda ostal je
v mornarici do konca prve svetovne vojne. Veliki admiral Anton Haus ga
je dal leta 1913 povišati v kontraadmirala. Leta 1917 je postal viceadmi-
ral. Kot gojenec akademije in mornariški kadet je Seidensacherju sledil pl.
Anton Triulzi.29 Njegovo napredovanje je podobno Seidensacherjevemu.
Čin kapetana bojne ladje je dosegel leta 1911. Leto dni kasneje se je dal
upokojiti. Ob začetku prve svetovne vojne je bil začasno reaktiviran in
leta 1915 povišan v kontraadmirala. Torej imamo na štiri šolane oficir-
je kar tri take, ki so se kasneje povzpeli med admirale. Za majhno mes-
to, kakršno je bilo tedaj Celje, je bil to zelo lep uspeh. Iz neznanih razlo-
gov vojnopomorske akademije ni končal Johan Friedrich, ki je študiral v
letih 1878 in 1879.30
Iz istega časa imamo sedem znanih celjskih podoficirjev. Vsi so se
posvetili tako imenovani palubni stroki, ki je bila tedaj med Slovenci naj-
bolj priljubljena. Izjema je v Grazu rojeni Celjan Ernest Fink, ki je iz pa-
lube prešel na krmo.31 V mornarico je prišel leta 1869. Po petih letih je
postal nižji podnarednik (Marsgast) palubne stroke, pri čemer je ostal
do leta 1883. Nižji podnarednik palube je bil Anton Žafran.32 Prijavil se je
leta 1878. Tri leta kasneje je napredoval, a je kmalu po tem umrl v Pulju.
Istočasno z njim se je prijavil Viljem Friedrich.33 Ta je leta 1882 napredoval
v podnarednika palube (Quartiermeister). Vir ga spremlja do leta 1888.
Ni znano, kaj je bilo z njim kasneje. Franc Pristovšek je prišel v mornari-
co leta 1873.34 V viru je imenovan še leta 1883. Od leta 1877 dalje je imel
našitke podnarednika palube. Iste našitke je dosegel Matija Hriberšek, ki
se je prijavil leta 188035 Povišan je bil leta 1886. Dve leti kasneje je odšel
iz mornarice verjetno zaradi bolezni. Hugo Wozelka je podpisal obvezo
leta 1882.36 V Pulj je prišel s furmanom, ki je arzenalu pripeljal ladjedelski
les. Napredoval je izredno hitro, kajti po šestih letih službe je bil že nare-
dnik (Bootsmannsmaat). Služil je do leta 1894. Končno je tu še Valentin
28 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 217/5244.«
29 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 237/5859.«
30 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 2. ser. 8. 87 m 139–71.«
31 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 2. ser. fasc. 31 m 562.«
32 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 2. ser. fasc. 87 m 139–71.«
33 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 3. ser. fasc. 191 m 43.«
34 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 2. ser. fasc. 78 m 280.«
35 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 3. ser. fasc. 188 m 86.«
36 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 3. ser. fasc. 233 m 256.«
213
