Page 211 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 211
Pomorščaki s celjskega območja (1829–1975)
ficirja, ki se je odločil za ladijsko artilerijo. Bil je leta 1854 rojeni Anton
Privšek,25 ki se je leta 1868 pojavil v Pulju kot mladenič palube. Leta 1875
je dobil čin artilerijskega podnarednika (Waffenquartiermeister). Leta
1876 je umrl, najbrž zaradi pljučnice.
Kakor sem že večkrat zapisal in poudaril, je to doba, ko so zače-
li Slovenci izredno hitro napredovati. Von Dahlerup je spoznal njihovo
pomorsko vrednost in kasnejši komandanti mornarice so imeli prilož-
nost to še nadalje opazovati. Izračun, ki velja za vse slovensko ozemlje (le
Javornik pri Jesenicah je v tem nekaj časa izjema), povedo, da je v času
von Dahlerupove administracije napredoval vsak šesti Slovenec v morna-
rici. Izračun velja tako za mesta kakor za podeželje. Torej moramo tudi za
Celje poleg 25 naštetih oficirjev, podoficirjev, uradnikov in »uradniško«
tretiranih delavcev arzenala, kar vse združujemo pod pojmom starešine,
prišteti še najmanj 125 navadnih mornarjev, infanteristov, artileristov in
mornariških lovcev. Tako znaša skupno število mornariških prostovolj-
cev, ki so v obravnavanem času odšli iz Celja, okroglo 150. Toda tudi v tem
času so viri nekoliko pomanjkljivi. Nekaj se jih je zgubilo, nekaj je bilo za-
loženih med bolniške liste. Zato je nujno pomisliti, da manjka tudi nekaj
Celjanov. Mislim, da bi morali prišteti še kakih 20 fantov in to v glavnem
mladeničev palube. Tako jih je bilo skupno okoli 170, kar nekako ustreza
stanju v krajih, ki so bili po številu prebivalstva podobni Celju.
Administrativno obdobje admirala Tegetthoffa, ki se je začelo leta
1869 in trajalo še do leta 1882, kar pomeni še 12 let po njegovi smrti, pred-
stavlja po eni strani zmanjšanje celotnega števila kadra zaradi zastarelo-
sti flote, po drugi strani pa vsebinsko obogatitev avstrijskega pomorskega
kadra na sploh. Žal je bil Tegetthoff kljub svoji odlični strategiji in takti-
ki, saj je bil najboljši pomorski vojskovodja svojega časa, zelo slab admi-
nistrator. Njegovi personalni listi so nasproti von Dahlerupovim korak
nazaj, kljub temu, da vsebujejo tudi obvezno jezikovno rubriko tako pri
oficirjih in uradnikih, kakor pri podoficirjih in moštvu. Poleg tega je imel
okoli sebe vrsto slabih administrativnih uradnikov in vojnih pisarjev, ki
so zgubili ali založili veliko število personalnih listov, predvsem pa te-
meljnih listov podoficirjev in moštva. To je – poleg zadnjega obdobja, ki je
pa z viri slabo zastopano iz povsem drugačnih razlogov – po urejenosti in
popolnosti – najslabše kadrovsko urejeno administrativno obdobje mor-
narice od leta 1812 do 1918.
25 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 2. ser. fasc. 78 m 145.«
211
ficirja, ki se je odločil za ladijsko artilerijo. Bil je leta 1854 rojeni Anton
Privšek,25 ki se je leta 1868 pojavil v Pulju kot mladenič palube. Leta 1875
je dobil čin artilerijskega podnarednika (Waffenquartiermeister). Leta
1876 je umrl, najbrž zaradi pljučnice.
Kakor sem že večkrat zapisal in poudaril, je to doba, ko so zače-
li Slovenci izredno hitro napredovati. Von Dahlerup je spoznal njihovo
pomorsko vrednost in kasnejši komandanti mornarice so imeli prilož-
nost to še nadalje opazovati. Izračun, ki velja za vse slovensko ozemlje (le
Javornik pri Jesenicah je v tem nekaj časa izjema), povedo, da je v času
von Dahlerupove administracije napredoval vsak šesti Slovenec v morna-
rici. Izračun velja tako za mesta kakor za podeželje. Torej moramo tudi za
Celje poleg 25 naštetih oficirjev, podoficirjev, uradnikov in »uradniško«
tretiranih delavcev arzenala, kar vse združujemo pod pojmom starešine,
prišteti še najmanj 125 navadnih mornarjev, infanteristov, artileristov in
mornariških lovcev. Tako znaša skupno število mornariških prostovolj-
cev, ki so v obravnavanem času odšli iz Celja, okroglo 150. Toda tudi v tem
času so viri nekoliko pomanjkljivi. Nekaj se jih je zgubilo, nekaj je bilo za-
loženih med bolniške liste. Zato je nujno pomisliti, da manjka tudi nekaj
Celjanov. Mislim, da bi morali prišteti še kakih 20 fantov in to v glavnem
mladeničev palube. Tako jih je bilo skupno okoli 170, kar nekako ustreza
stanju v krajih, ki so bili po številu prebivalstva podobni Celju.
Administrativno obdobje admirala Tegetthoffa, ki se je začelo leta
1869 in trajalo še do leta 1882, kar pomeni še 12 let po njegovi smrti, pred-
stavlja po eni strani zmanjšanje celotnega števila kadra zaradi zastarelo-
sti flote, po drugi strani pa vsebinsko obogatitev avstrijskega pomorskega
kadra na sploh. Žal je bil Tegetthoff kljub svoji odlični strategiji in takti-
ki, saj je bil najboljši pomorski vojskovodja svojega časa, zelo slab admi-
nistrator. Njegovi personalni listi so nasproti von Dahlerupovim korak
nazaj, kljub temu, da vsebujejo tudi obvezno jezikovno rubriko tako pri
oficirjih in uradnikih, kakor pri podoficirjih in moštvu. Poleg tega je imel
okoli sebe vrsto slabih administrativnih uradnikov in vojnih pisarjev, ki
so zgubili ali založili veliko število personalnih listov, predvsem pa te-
meljnih listov podoficirjev in moštva. To je – poleg zadnjega obdobja, ki je
pa z viri slabo zastopano iz povsem drugačnih razlogov – po urejenosti in
popolnosti – najslabše kadrovsko urejeno administrativno obdobje mor-
narice od leta 1812 do 1918.
25 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 2. ser. fasc. 78 m 145.«
211
