Page 233 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 233
Pomorščaki s celjskega območja (1829–1975)
onalni element, ki ga ni mogoče prezreti. Pomeni pa tudi širok pogled na
svet. Eden od pripovedovalcev je na primer rekel:
»Avstrija nam je najbrž proti svoji volji pokazala, kje je naša bodoč-
nost. Prva svetovna vojna je naše narodno telo okrnila. Želeli smo se
boriti za to naše morje in se kot Slovenci uveljaviti na njem«.
Mislim, da je v teh besedah povedano več, kakor je videti na prvi
pogled. Tu je namreč vizija propada fašizma in italijanskega poraza v mo-
rebitni vojni Toda tu je tudi vizija ustanovitve lastne mornarice, uvelja-
vitve Slovencev v mednarodni menjavi, skratka hotenje, da bi postali po-
morski narod. Žal so razmere po drugi svetovni vojni v precejšnji meri
onemogočile uresničenje želja naših pomorščakov. Centralizacija gospo-
darstva, pri čemer je bila mornarica pod zvezno upravo, mednarodna po-
litična situacija pri vprašanju Trsta in Slovenskega Primorja, razrušenost
naše dežele, vse to je onemogočilo formiranje slovenske trgovske mor-
narice vse do leta 1954. V devetih letih od osvoboditve do londonskega
sporazuma in do decentralizacije trgovske mornarice pa je bilo precej
zamujenega. Leta 1947 je bila sicer ustanovljena srednja pomorska šola
v Kopru (kasneje se je preselila v Piran), vendar pomorske zaposlitve v
Sloveniji ni mogla zagotoviti. Sicer je bilo med dijaki tudi precej Kranjcev
in Štajercev, žal pa zelo malo Celjanov. V publikacijah Višje pomorske šole
Piran smo zabeležili le osem celjskih pomorščakov, in sicer enega diplo-
miranega navtika (Jurij Stropnik leta 1968) in sedem diplomiranih stroj-
nikov (Karel Kokotec in Jože Deleja leta 1966, Edvard Varušek leta 1971,
Sergej Černelič leta 1972, Danijel Mrevlje in Jurij Skornšek leta 1973 ter
Franc Cedilnik leta 1974.66 V vseh ostalih dostopnih virih pa smo zabele-
žili dva celjska diplomirana navtika, ki sta opravila izpit za poročnika tr-
govske mornarice. To sta bila Vladimir Abram, ki je izpit opravil v Splitu
leta 1962, in Danijel Mirnik, ki je enak izpit opravil v Piranu leta 1963.
Podatki veljajo do konca leta 1975. Gotovo je, da je bilo celjskih maturan-
tov na srednji pomorski šoli v Piranu vsaj še enkrat toliko. Žal pa so po-
datki objavljeni tako, da ne navajajo rojstnih krajev posameznih dijakov.
Končno je precej verjetno, da bi našli kakega Celjana tudi na drugih po-
morskih šolah. Vendar nam podatki niso bili dostopni. Vse kaže, da se
številčno stanje v sedemdesetih letih popravlja. Nimamo podatkov o celj-
skih vojnih pomorščakih, kar je razumljivo.
66 Kernev 1975. Seznami diplomantov. Za Srednjo pomorsko šolo obstaja le seznam
brez krajev rojstva.
233
onalni element, ki ga ni mogoče prezreti. Pomeni pa tudi širok pogled na
svet. Eden od pripovedovalcev je na primer rekel:
»Avstrija nam je najbrž proti svoji volji pokazala, kje je naša bodoč-
nost. Prva svetovna vojna je naše narodno telo okrnila. Želeli smo se
boriti za to naše morje in se kot Slovenci uveljaviti na njem«.
Mislim, da je v teh besedah povedano več, kakor je videti na prvi
pogled. Tu je namreč vizija propada fašizma in italijanskega poraza v mo-
rebitni vojni Toda tu je tudi vizija ustanovitve lastne mornarice, uvelja-
vitve Slovencev v mednarodni menjavi, skratka hotenje, da bi postali po-
morski narod. Žal so razmere po drugi svetovni vojni v precejšnji meri
onemogočile uresničenje želja naših pomorščakov. Centralizacija gospo-
darstva, pri čemer je bila mornarica pod zvezno upravo, mednarodna po-
litična situacija pri vprašanju Trsta in Slovenskega Primorja, razrušenost
naše dežele, vse to je onemogočilo formiranje slovenske trgovske mor-
narice vse do leta 1954. V devetih letih od osvoboditve do londonskega
sporazuma in do decentralizacije trgovske mornarice pa je bilo precej
zamujenega. Leta 1947 je bila sicer ustanovljena srednja pomorska šola
v Kopru (kasneje se je preselila v Piran), vendar pomorske zaposlitve v
Sloveniji ni mogla zagotoviti. Sicer je bilo med dijaki tudi precej Kranjcev
in Štajercev, žal pa zelo malo Celjanov. V publikacijah Višje pomorske šole
Piran smo zabeležili le osem celjskih pomorščakov, in sicer enega diplo-
miranega navtika (Jurij Stropnik leta 1968) in sedem diplomiranih stroj-
nikov (Karel Kokotec in Jože Deleja leta 1966, Edvard Varušek leta 1971,
Sergej Černelič leta 1972, Danijel Mrevlje in Jurij Skornšek leta 1973 ter
Franc Cedilnik leta 1974.66 V vseh ostalih dostopnih virih pa smo zabele-
žili dva celjska diplomirana navtika, ki sta opravila izpit za poročnika tr-
govske mornarice. To sta bila Vladimir Abram, ki je izpit opravil v Splitu
leta 1962, in Danijel Mirnik, ki je enak izpit opravil v Piranu leta 1963.
Podatki veljajo do konca leta 1975. Gotovo je, da je bilo celjskih maturan-
tov na srednji pomorski šoli v Piranu vsaj še enkrat toliko. Žal pa so po-
datki objavljeni tako, da ne navajajo rojstnih krajev posameznih dijakov.
Končno je precej verjetno, da bi našli kakega Celjana tudi na drugih po-
morskih šolah. Vendar nam podatki niso bili dostopni. Vse kaže, da se
številčno stanje v sedemdesetih letih popravlja. Nimamo podatkov o celj-
skih vojnih pomorščakih, kar je razumljivo.
66 Kernev 1975. Seznami diplomantov. Za Srednjo pomorsko šolo obstaja le seznam
brez krajev rojstva.
233
