Page 236 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 236
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Tretji koroški oficir, ki ga srečamo v avstrijski vojni mornarici, je
Maksimiljan Daublebsky von Sterneck. Rojen je bil v Celovcu kot neza-
konski sin poljske grofice Daublebske. Kontrolirane ali nekontrolirane
govorice so trdile, da je bil nezakonski brat cesarja Franca Jožefa. Temu
sorodstvu naj bi dolgoval svojo bleščečo kariero v mornarici. Leta 1872 je
namreč postal kontraadmiral, leta 1883 viceadmiral in 1888 admiral in
komandant mornarice. Koliko je resnice v omenjenih govoricah, nam po-
morski viri ne povedo. Dejstvo pa je, da ga je admiral Tegetthoff zelo cenil
kot komandata admiralske ladje »Erzherzog Ferdinand Max« in potopitev
italijanske admiralske ladje »Re d‘Italia« je bilo v glavnem njegovo delo.
To pa je v osnovi odločilo zmago v bitki pri Visu leta 1866. Daublebsky je
eden od redkih avstrijskih pomorščakov, ki ima 50 let službene dobe na
morju. S štetjem dvojnih vojnih let doseže njegova službena doba točno
60 let, 6 mesecev in 16 dni. V tem času je bil komandant prenekatere voj-
ne ladje, med katerimi so brig »Triest« (1853), fregata »Schwarzenberg«
(1855–56), korveta »Friedrich« (1861), fregata »Donau« (1862), panzerfre-
gata »Erzherzog Ferdinand Max« (1866), pirofregata »Radetzky« (1873–
74) itd.3 Vse to nam razodene, da je bil Daublebsky eden najbolj znanih in
najbolj cenjenih komandantov avstrijske vojne mornarice. V tem sestav-
ku ga bomo še srečali.
Naslednji važen pomorščak s Koroške je Karl Žonta (Schonta) von
Seedank, tudi on iz Celovca. Rojen je bil leta 1841 S štirinajstimi leti je
stopil v vojnopomorsko akademijo v Benetkah, z osemnajstimi pa je sto-
pil v vojno mornarico kot kadet (15. julija 1849). Redno je napredoval do
leta 1893, ko je postal kapetan bojne ladje. Leta 1909 je bil za svoje zas-
luge povišan v kontraadmirala. Kmalu nato pa je bil penzioniran. Žonta
se pojavlja med komandanti znanih ladij, med katerimi je bila fregata
»Novara« (1881), dalje »Pluto«, »Pylades«, »Vulkan« itd. Umrl je leta 1911 v
Pulju, potem ko je vzgojil nekaj rodov oficirjev, med katerimi sta bila tudi
njegova sinova Erik in Emerik.4
Koroška je nadalje dala v vojno mornarico dva kapetana bojne ladje,
tj. pl. Konrada Volfa iz Velikovca in pl. Ferdinanda Steinharda iz Celovca.
Prvi je dosegel polkovniški čin 1. septembra 1916, drugi pa 1. maja 1918.
Oba se pojavljata kot komandanta bojnih enot med vso prvo svetovno
3 ÖStA, KA, »Grundbuch des Marine Offiziere 1/30, Index 27, str. 272–7«; ÖStA, KA,
»Grundbuch des Marine Offiziere 1826–1857, Vol. 18, str. 57«; ÖStA, KA, »Qualifi-
cationsliste 38/920.«
4 ÖStA, KA, »Grundbuch des Marine Offiziere 3/32 Index 820–825«; ÖStA, KA,
»Qualificationsliste 209/ 5111.«
236
Tretji koroški oficir, ki ga srečamo v avstrijski vojni mornarici, je
Maksimiljan Daublebsky von Sterneck. Rojen je bil v Celovcu kot neza-
konski sin poljske grofice Daublebske. Kontrolirane ali nekontrolirane
govorice so trdile, da je bil nezakonski brat cesarja Franca Jožefa. Temu
sorodstvu naj bi dolgoval svojo bleščečo kariero v mornarici. Leta 1872 je
namreč postal kontraadmiral, leta 1883 viceadmiral in 1888 admiral in
komandant mornarice. Koliko je resnice v omenjenih govoricah, nam po-
morski viri ne povedo. Dejstvo pa je, da ga je admiral Tegetthoff zelo cenil
kot komandata admiralske ladje »Erzherzog Ferdinand Max« in potopitev
italijanske admiralske ladje »Re d‘Italia« je bilo v glavnem njegovo delo.
To pa je v osnovi odločilo zmago v bitki pri Visu leta 1866. Daublebsky je
eden od redkih avstrijskih pomorščakov, ki ima 50 let službene dobe na
morju. S štetjem dvojnih vojnih let doseže njegova službena doba točno
60 let, 6 mesecev in 16 dni. V tem času je bil komandant prenekatere voj-
ne ladje, med katerimi so brig »Triest« (1853), fregata »Schwarzenberg«
(1855–56), korveta »Friedrich« (1861), fregata »Donau« (1862), panzerfre-
gata »Erzherzog Ferdinand Max« (1866), pirofregata »Radetzky« (1873–
74) itd.3 Vse to nam razodene, da je bil Daublebsky eden najbolj znanih in
najbolj cenjenih komandantov avstrijske vojne mornarice. V tem sestav-
ku ga bomo še srečali.
Naslednji važen pomorščak s Koroške je Karl Žonta (Schonta) von
Seedank, tudi on iz Celovca. Rojen je bil leta 1841 S štirinajstimi leti je
stopil v vojnopomorsko akademijo v Benetkah, z osemnajstimi pa je sto-
pil v vojno mornarico kot kadet (15. julija 1849). Redno je napredoval do
leta 1893, ko je postal kapetan bojne ladje. Leta 1909 je bil za svoje zas-
luge povišan v kontraadmirala. Kmalu nato pa je bil penzioniran. Žonta
se pojavlja med komandanti znanih ladij, med katerimi je bila fregata
»Novara« (1881), dalje »Pluto«, »Pylades«, »Vulkan« itd. Umrl je leta 1911 v
Pulju, potem ko je vzgojil nekaj rodov oficirjev, med katerimi sta bila tudi
njegova sinova Erik in Emerik.4
Koroška je nadalje dala v vojno mornarico dva kapetana bojne ladje,
tj. pl. Konrada Volfa iz Velikovca in pl. Ferdinanda Steinharda iz Celovca.
Prvi je dosegel polkovniški čin 1. septembra 1916, drugi pa 1. maja 1918.
Oba se pojavljata kot komandanta bojnih enot med vso prvo svetovno
3 ÖStA, KA, »Grundbuch des Marine Offiziere 1/30, Index 27, str. 272–7«; ÖStA, KA,
»Grundbuch des Marine Offiziere 1826–1857, Vol. 18, str. 57«; ÖStA, KA, »Qualifi-
cationsliste 38/920.«
4 ÖStA, KA, »Grundbuch des Marine Offiziere 3/32 Index 820–825«; ÖStA, KA,
»Qualificationsliste 209/ 5111.«
236
