Page 235 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 235
Koroški Slovenci v vojnem pomorstvu
(1838–1918)
Slovenska Koroška ima v vojnem pomorstvu pravzaprav posebno mesto.
Če upoštevamo, da predstavlja Koroška najbolj kontinentalni del sloven-
ske dežele, ker jo ločijo od ostalih predelov Slovenije Alpe in Karavanke,
bi pričakovali, da je tam popolnoma zasidrana kontinentalna miselnost.
In vendar ni tako. V poslednjih osemdesetih letih avstro-ogrske monar-
hije se je Koroška pojavila na morju tako s svojimi ladjarji kapitalisti
(Miklavčič) in svojimi oficirji trgovske mornarice kakor tudi s svojimi ofi-
cirji vojne mornarice. Koroške oficirje trgovske mornarice sem že obdelal
v drugih spisih. Zato naj bo ta sestavek posvečen koroškim oficirjem voj-
ne mornarice. Ker pa so oficirji vojne mornarice razdeljeni v vsaj dvajset
različnih strok in je Koroška zastopana v vseh, naj v tem sestavku obrav-
navam samo tiste značilne vojnopomorske, vojnotehnične in zdravstve-
ne službe, ki so značilne za ves slovenski narod.
Najprej pridejo v poštev vojnonavtični oficirji. V vojnem arhivu na
Dunaju je prava zakladnica podatkov o slovenskih vojnopomorskih ofi-
cirjih. V razmerju do drugih narodov je bilo v avstro-ogrski mornarici
12,26 % slovenskega oficirskega kadra, kar je – če upoštevamo, da so imele
slovenske dežele vključno z Grazem, Celovcem, Trstom, Gorico in obrob-
no Furlanijo komaj 5 % državnega prebivalstva – presenetljivo veliko. Od
vseh slovenskih mornariških oficirjev pa je dala »kontinentalna« Koroška
najmanj 12 %. Če vemo, da je dalo največ slovenskih mornariških oficirjev
mesto Trst, ki je postajalo v Avstriji izrazito pomorsko mesto, potem zna-
ša udeležba Koroške precej več, kot bi si lahko predstavljali, če ne bi poz-
nali virov.
Prvi znani vojnopomorski oficir s Koroške, ki ga srečamo v pregleda-
nih virih, je Celovčan Oskar Muzzarelli, rojen 2. julija 1821. Leta 1838 je
končal vojnopomorsko akademijo v Benetkah in stopil v mornarico kot
kadet. Vemo, da je bil leta 1847 še v mornarici in da je bil vkrcan na goleti
»Sfinge« kot zastavnik bojne ladje.1 Njemu sledi Edvard Willenbeck prav
tako iz Celovca. Akademijo v Benetkah je končal leta 1848 in služboval
kot nižji oficir do leta 1869, ko je odšel v penzijo, verjetno zaradi bolezni.2
1 ÖStA, KA, »Grundbuch des Marine Offiziere 3. Band M-P 1770–1847, str. 13.«
2 ÖStA, KA, »Grundbuch des Marine Offiziere 1830–1857, str. 30«; ÖStA, KA,
»Grundbuch des Marine Offiziere 1/30, str. 542–547.«
235
(1838–1918)
Slovenska Koroška ima v vojnem pomorstvu pravzaprav posebno mesto.
Če upoštevamo, da predstavlja Koroška najbolj kontinentalni del sloven-
ske dežele, ker jo ločijo od ostalih predelov Slovenije Alpe in Karavanke,
bi pričakovali, da je tam popolnoma zasidrana kontinentalna miselnost.
In vendar ni tako. V poslednjih osemdesetih letih avstro-ogrske monar-
hije se je Koroška pojavila na morju tako s svojimi ladjarji kapitalisti
(Miklavčič) in svojimi oficirji trgovske mornarice kakor tudi s svojimi ofi-
cirji vojne mornarice. Koroške oficirje trgovske mornarice sem že obdelal
v drugih spisih. Zato naj bo ta sestavek posvečen koroškim oficirjem voj-
ne mornarice. Ker pa so oficirji vojne mornarice razdeljeni v vsaj dvajset
različnih strok in je Koroška zastopana v vseh, naj v tem sestavku obrav-
navam samo tiste značilne vojnopomorske, vojnotehnične in zdravstve-
ne službe, ki so značilne za ves slovenski narod.
Najprej pridejo v poštev vojnonavtični oficirji. V vojnem arhivu na
Dunaju je prava zakladnica podatkov o slovenskih vojnopomorskih ofi-
cirjih. V razmerju do drugih narodov je bilo v avstro-ogrski mornarici
12,26 % slovenskega oficirskega kadra, kar je – če upoštevamo, da so imele
slovenske dežele vključno z Grazem, Celovcem, Trstom, Gorico in obrob-
no Furlanijo komaj 5 % državnega prebivalstva – presenetljivo veliko. Od
vseh slovenskih mornariških oficirjev pa je dala »kontinentalna« Koroška
najmanj 12 %. Če vemo, da je dalo največ slovenskih mornariških oficirjev
mesto Trst, ki je postajalo v Avstriji izrazito pomorsko mesto, potem zna-
ša udeležba Koroške precej več, kot bi si lahko predstavljali, če ne bi poz-
nali virov.
Prvi znani vojnopomorski oficir s Koroške, ki ga srečamo v pregleda-
nih virih, je Celovčan Oskar Muzzarelli, rojen 2. julija 1821. Leta 1838 je
končal vojnopomorsko akademijo v Benetkah in stopil v mornarico kot
kadet. Vemo, da je bil leta 1847 še v mornarici in da je bil vkrcan na goleti
»Sfinge« kot zastavnik bojne ladje.1 Njemu sledi Edvard Willenbeck prav
tako iz Celovca. Akademijo v Benetkah je končal leta 1848 in služboval
kot nižji oficir do leta 1869, ko je odšel v penzijo, verjetno zaradi bolezni.2
1 ÖStA, KA, »Grundbuch des Marine Offiziere 3. Band M-P 1770–1847, str. 13.«
2 ÖStA, KA, »Grundbuch des Marine Offiziere 1830–1857, str. 30«; ÖStA, KA,
»Grundbuch des Marine Offiziere 1/30, str. 542–547.«
235
