Page 228 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 228
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2

na podmornicah »Smeli« in »Nebojša« do aprila leta 1941. Franjo Polak,
rojen v Grižah leta 1910, je študiral strojno stroko od leta 1927 do 1929.
Do leta 1935 je plul na križarki »Dalmacija«. Nato je zapustil mornarico
in se zaposlil v industriji. Edvard Jelen iz Celja, rojen leta 1912, je končal
mornariško šolo leta 1932. Služil je v glavnem na minonoscih. Mornarico
je zapustil leta 1939. Ivan Belina, rojen leta 1912 v Celju, je šolanje dovr-
šil leta 1931. Služil je na starih plovnih objektih (»Dalmacija«) in na torpe-
dovki »Durmitor« vse do leta 1941. Edvard Rudolf, rojen v Vojniku leta
1913, se je šolal istočasno z Belino. Služil je med drugim tudi na rušilcih. V
mornarici je ostal vse do aprila 1941. Miran Cvenk je bil rojen v Šempetru
pri Celju leta 1917. Mornariško šolanje je začel leta 1935. Kot strojni pod-
narednik je služil do leta 1940, ko se je dal demobilizirati. Brata Drago
in Edvard Rednak sta odšla v mornarico leta 1932 in 1937. Oba sta osta-
la v mornarici do podaje flote Italiji. Drago se je tedaj pripravljal za izpit
za strojnega podporočnika. Anton Mačkovšek, rojen v Šentjurju pri Celju
leta 1921, je dovršil strojno šolanje v Kumboru leta 1940. Ko je bila tretja
torpedna divizija izdajalsko predana ustašem v Šibeniku, se je z veliko te-
žavo prebil v Slovenijo. Oton Hriberšek je bil rojen leta 1908. Strojno šolo
je dovršil leta 1928. Plul je skoraj na vseh mornariških plovilih, ki jih je
Jugoslavija dobila do leta 1930. Vojna ga je zatekla v Novem Sadu na do-
navski flotili. Iz Celja je odšel v mornarico tudi Viktor Škorc, sicer rojen v
Šmartnem ob Paki. Leta 1936 je dovršil strojno šolo in se vkrcal na pod-
mornico »Smeli«, kjer je ostal do konca aprilske vojne. Strojni podoficir-
ji, ki so ga dobro poznali, so nam zatrjevali, da je bil med tistimi mladimi
podoficirji, ki so imeli vse možnosti, da bi se razvili v oficirje.

So to vsi strojni podoficirji, ki so odšli iz Celja? Po podatkih, ki so
nam jih dali preživeli, bi moralo biti vsaj kakih 30 rojenih Celjanov. Nismo
jih našli, ker so raztreseni po vsej Jugoslaviji, kar nam je delo silno otež-
kočilo. Vendar je to še en dokaz o usmerjanju s strani industrije. Med dva-
najstimi imenovanimi so trije podnaredniki, trije naredniki, dva nare-
dnika-vodnika 3. reda in eden 1. reda, en vodnik 2. in dva 1. reda. Visoki
podoficirski čini so po svoje dokaz, da industrija ni vedno uspevala dobi-
ti usmerjenih strojnikov v svoja podjetja in da so se le ti posvetili mor-
ju. Najboljši dokaz v Celju je Drago Rednak, ki se je pripravljal za oficirja.

Sledijo štirje brodarski podoficirji, ki so prav tako izšli iz meščan-
ske in drugih šol v Celju. Le-ti so študirali na mornariški brodarski šoli
v Šibeniku. Prvi je bil podnarednik Franjo Moljk, rojen leta 1908 v Celju.
Šolanje je dovršil leta 1926. Plul je na raznih starih pomorskih objek-

228
   223   224   225   226   227   228   229   230   231   232   233