Page 231 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 231
Pomorščaki s celjskega območja (1829–1975)
Ta odgovor v bistvu pove, da je bila ladijska strojna stroka pri
Slovencih priljubljena, prav nič pa ne omejuje ugotovitve, da je mladino v
mornariške strojne šole usmerjala industrija.
Tako pridemo do okupacije Jugoslavije in na slavno obdobje narodno-
osvobodilnega boja. Ni treba posebej naglašati, da je bilo razsulo stare ju-
goslovanske vojske popolno, toda v tistih težkih razmerah so mnogi mor-
nariški oficirji in podoficirji dokazali, da so izšli iz dobrih – jugoslovansko
usmerjenih – šol. Najprej so se organizirali na Kranjskem. V Ljubljani,
Novem mestu, Kranju in na Jesenicah so se mornariški oficirji in podo-
ficirji že leta 1941 vključili v delo Osvobodilne fronte. Na Gorenjskem so
bili med organizatorji vstaje. Že leta 1942 so iz Ljubljane odšli prvi mor-
nariški oficirji in podoficirji v vrste partizanskih enot. Težje je bilo na
Štajerskem. Težka okupatorjeva roka je posegla tudi med mornariške
vrste. Tako so bili odpeljani v ujetniška in koncentracijska taborišča mno-
gi oficirji iz Maribora in s Pohorja. Med njimi je bil poročnik bojne ladje
Srečko Rojs. Mnoge so mučili po mariborskih zaporih. Kot primer nava-
jam zdravnika majorja dr. Ivana Koprivnika, ki ga je mariborski gesta-
po mučil do smrti. Tudi med celjske mornarje je okupatorjeva roka zase-
kala težke rane. V nemško ujetništvo je bil odpeljan Celjan Edvard Jelen,
strojni narednik, znan kot naprednjak že v mornarici. V koncentracijsko
taborišče Auschwitz je bil leta 1941 odpeljan Miran Cvenk, strojni podna-
rednik iz Šempetra, ki je bil aktivist OF v Celju. Na Bavarsko je bil izseljen
Anton Čepin, vodnik torpedne stroke, Celjan, čeprav rojen v Grižah. V
Dachau je bil odpeljan brodarski vodnik 1. reda Konrad Kolšek iz Letuša,
prav tako celjski aktivist OF. To so le primeri, za katere smo zvedeli med
delom na terenu. Nedvomno je bilo takih primerov več. To nam dokazuje,
da so se vsaj celjski mornariški podoficirji zelo hitro vključili v delo pro-
ti okupatorju.
Med celjskimi oficirji je bil prvi organiziran v Osvobodilni fronti ka-
pitan dolge plovbe Franjo Turnšek. Sicer nam ni znano, kje je bil sedež
njegove organizacije, vendar vemo, da je bil leta 1943 že partizan in ga
kmalu na to najdemo v organizacijskem oddelku Glavnega štaba NOV
in PO Slovenije, kjer je deloval do osvoboditve. Inž. Drago Kveder se je
s partizani povezal leta 1943. V Narodnoosvobodilno vojsko je stopil no-
vembra 1944. Deloval je na območju 1. Pomorskega obalnega sektorja v
Črnogorskem Primorju. Delovanje ostalih celjskih mornariških oficirjev
v tem času nam za zdaj ni znano.
231
Ta odgovor v bistvu pove, da je bila ladijska strojna stroka pri
Slovencih priljubljena, prav nič pa ne omejuje ugotovitve, da je mladino v
mornariške strojne šole usmerjala industrija.
Tako pridemo do okupacije Jugoslavije in na slavno obdobje narodno-
osvobodilnega boja. Ni treba posebej naglašati, da je bilo razsulo stare ju-
goslovanske vojske popolno, toda v tistih težkih razmerah so mnogi mor-
nariški oficirji in podoficirji dokazali, da so izšli iz dobrih – jugoslovansko
usmerjenih – šol. Najprej so se organizirali na Kranjskem. V Ljubljani,
Novem mestu, Kranju in na Jesenicah so se mornariški oficirji in podo-
ficirji že leta 1941 vključili v delo Osvobodilne fronte. Na Gorenjskem so
bili med organizatorji vstaje. Že leta 1942 so iz Ljubljane odšli prvi mor-
nariški oficirji in podoficirji v vrste partizanskih enot. Težje je bilo na
Štajerskem. Težka okupatorjeva roka je posegla tudi med mornariške
vrste. Tako so bili odpeljani v ujetniška in koncentracijska taborišča mno-
gi oficirji iz Maribora in s Pohorja. Med njimi je bil poročnik bojne ladje
Srečko Rojs. Mnoge so mučili po mariborskih zaporih. Kot primer nava-
jam zdravnika majorja dr. Ivana Koprivnika, ki ga je mariborski gesta-
po mučil do smrti. Tudi med celjske mornarje je okupatorjeva roka zase-
kala težke rane. V nemško ujetništvo je bil odpeljan Celjan Edvard Jelen,
strojni narednik, znan kot naprednjak že v mornarici. V koncentracijsko
taborišče Auschwitz je bil leta 1941 odpeljan Miran Cvenk, strojni podna-
rednik iz Šempetra, ki je bil aktivist OF v Celju. Na Bavarsko je bil izseljen
Anton Čepin, vodnik torpedne stroke, Celjan, čeprav rojen v Grižah. V
Dachau je bil odpeljan brodarski vodnik 1. reda Konrad Kolšek iz Letuša,
prav tako celjski aktivist OF. To so le primeri, za katere smo zvedeli med
delom na terenu. Nedvomno je bilo takih primerov več. To nam dokazuje,
da so se vsaj celjski mornariški podoficirji zelo hitro vključili v delo pro-
ti okupatorju.
Med celjskimi oficirji je bil prvi organiziran v Osvobodilni fronti ka-
pitan dolge plovbe Franjo Turnšek. Sicer nam ni znano, kje je bil sedež
njegove organizacije, vendar vemo, da je bil leta 1943 že partizan in ga
kmalu na to najdemo v organizacijskem oddelku Glavnega štaba NOV
in PO Slovenije, kjer je deloval do osvoboditve. Inž. Drago Kveder se je
s partizani povezal leta 1943. V Narodnoosvobodilno vojsko je stopil no-
vembra 1944. Deloval je na območju 1. Pomorskega obalnega sektorja v
Črnogorskem Primorju. Delovanje ostalih celjskih mornariških oficirjev
v tem času nam za zdaj ni znano.
231
