Page 229 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 229
Pomorščaki s celjskega območja (1829–1975)
tih do leta 1931. Sledil mu je narednik Ludvik Medved, rojen leta 1910
v Jagnjenici. Mornariško šolanje je dovršil leta 1930. Njegovo življenje v
mornarici je bilo zelo razgibano. Po političnem prepričanju je bil že zgo-
daj na levici, zato so ga skoraj neprestano selili od komande do koman-
de in od objekta do objekta. Takoj po zlomu Jugoslavije je bil mnenja, da
se je vojna pravzaprav šele začela. Vrnil se je v Slovenijo, kjer je bil kma-
lu vključen v delo za Osvobodilno fronto. Tretji je bil vodnik brodarske
stroke Alojz Koželj, sicer rojen v Šentjurju pri Celju leta 1911. Med svojimi
mornariškimi službami beleži tudi predavateljstvo na artilerijski šoli v
Melinah. Po aprilski vojni se je tudi on znašel na pravi strani, kajti kmalu
se je začel ukvarjati z delom proti okupatorju. Končno je tu še narednik-
-vodnik Milan Hočevar, rojen leta 1916. Po brodarski šoli, ki jo je dovršil
leta 1934, je plul najprej na podmornici »Nebojša«, nato na drugih plovnih
objektih do leta 1940, ko se je dal demobilizirati.
Hidroaviatičarsko šolo v Divuljah sta obiskovala in dovršila dva
Celjana, in sicer narednik Izidor Ručigaj, rojen v Bočni leta 1909. V hidro-
aviaciji je služil od leta 1930 do 1936, nakar se je zaposlil v železarni na
Jesenicah. Z njim se bomo še srečali. Drugi je bil Karel Markovčič, rojen
v Zavodnem. Hidroaviatičarsko šolo je končal leta 1931. Služil je do leta
1936. Odtlej ni imel več opravka z vojaščino. Gotovo je bilo tudi brodar-
skih podoficirjev iz Celja več, kot smo jih mogli zabeležiti. Toda le težko
jih bomo našli, če ne odkrijemo pisanih virov, kajti nekateri so že pomr-
li, drugi so raztreseni po vsej Jugoslaviji. Vendar je značilno, da najdemo
Celjane v vseh mornariških strokah. Tako je na primer Adolf Prah iz Celja
študiral na splitski trgovsko-pomorski šoli do leta 1928. Ker ni našel za-
poslitve v trgovski mornarici, se je podal v vojno mornarico. Tu je delo-
val kot specializiran radiotelegrafist. Vendar je mornarico zapustil že leta
1930.64
Med Savinjčani, ki v mornarico niso šli iz Celja, je vreden omembe
predvsem Konrad Kolšek, rojen leta 1905 v Letušu. Leta 1923 je dovršil
brodarsko šolo mornarice v Splitu. Na raznih plovnih in drugih objektih,
kakor je na primer bila komanda strokovnega orožja, je služil do 17. apri-
la 1941. Po vrnitvi v Slovenijo se je vključil v Osvobodilno fronto. Nemci
so ga večkrat aretirali in mučili v celjskih zaporih. Končno so ga leta 1943
64 Podatki o jugoslovanskih oficirjih in podoficirjih vojne mornarice so zbrani na te-
renu samem. Delno so dopolnjeni po neuradnih ranglistah, ki jih je sestavil in iz-
dal Rene Podhorsky v Zürichu leta 1970 in 1972. Vendar so še vedno pomanjklji-
vi.
229
tih do leta 1931. Sledil mu je narednik Ludvik Medved, rojen leta 1910
v Jagnjenici. Mornariško šolanje je dovršil leta 1930. Njegovo življenje v
mornarici je bilo zelo razgibano. Po političnem prepričanju je bil že zgo-
daj na levici, zato so ga skoraj neprestano selili od komande do koman-
de in od objekta do objekta. Takoj po zlomu Jugoslavije je bil mnenja, da
se je vojna pravzaprav šele začela. Vrnil se je v Slovenijo, kjer je bil kma-
lu vključen v delo za Osvobodilno fronto. Tretji je bil vodnik brodarske
stroke Alojz Koželj, sicer rojen v Šentjurju pri Celju leta 1911. Med svojimi
mornariškimi službami beleži tudi predavateljstvo na artilerijski šoli v
Melinah. Po aprilski vojni se je tudi on znašel na pravi strani, kajti kmalu
se je začel ukvarjati z delom proti okupatorju. Končno je tu še narednik-
-vodnik Milan Hočevar, rojen leta 1916. Po brodarski šoli, ki jo je dovršil
leta 1934, je plul najprej na podmornici »Nebojša«, nato na drugih plovnih
objektih do leta 1940, ko se je dal demobilizirati.
Hidroaviatičarsko šolo v Divuljah sta obiskovala in dovršila dva
Celjana, in sicer narednik Izidor Ručigaj, rojen v Bočni leta 1909. V hidro-
aviaciji je služil od leta 1930 do 1936, nakar se je zaposlil v železarni na
Jesenicah. Z njim se bomo še srečali. Drugi je bil Karel Markovčič, rojen
v Zavodnem. Hidroaviatičarsko šolo je končal leta 1931. Služil je do leta
1936. Odtlej ni imel več opravka z vojaščino. Gotovo je bilo tudi brodar-
skih podoficirjev iz Celja več, kot smo jih mogli zabeležiti. Toda le težko
jih bomo našli, če ne odkrijemo pisanih virov, kajti nekateri so že pomr-
li, drugi so raztreseni po vsej Jugoslaviji. Vendar je značilno, da najdemo
Celjane v vseh mornariških strokah. Tako je na primer Adolf Prah iz Celja
študiral na splitski trgovsko-pomorski šoli do leta 1928. Ker ni našel za-
poslitve v trgovski mornarici, se je podal v vojno mornarico. Tu je delo-
val kot specializiran radiotelegrafist. Vendar je mornarico zapustil že leta
1930.64
Med Savinjčani, ki v mornarico niso šli iz Celja, je vreden omembe
predvsem Konrad Kolšek, rojen leta 1905 v Letušu. Leta 1923 je dovršil
brodarsko šolo mornarice v Splitu. Na raznih plovnih in drugih objektih,
kakor je na primer bila komanda strokovnega orožja, je služil do 17. apri-
la 1941. Po vrnitvi v Slovenijo se je vključil v Osvobodilno fronto. Nemci
so ga večkrat aretirali in mučili v celjskih zaporih. Končno so ga leta 1943
64 Podatki o jugoslovanskih oficirjih in podoficirjih vojne mornarice so zbrani na te-
renu samem. Delno so dopolnjeni po neuradnih ranglistah, ki jih je sestavil in iz-
dal Rene Podhorsky v Zürichu leta 1970 in 1972. Vendar so še vedno pomanjklji-
vi.
229
