Page 239 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 239
Koroški Slovenci v vojnem pomorstvu (1838–1918)
ca leta 1853. Njemu sledi dr. Franc Kralj (roj. 1831), prav tako iz Št. Vida. V
mornarici se je imel položaj generala. Vir ga spremlja leti kot redni zdrav-
nik. Celovčan dr. Adolf Steiner (roj. 1847) je prišel v mornarico leta 1869
kot redni zdravnik. Leta 1898 je postal mornariški štabni zdravnik. Kot
tak je imel položaj generala. Vir ga spremlja do leta 1904, ko je bil upoko-
jen. Iz Malošč pri Beljaku je prišel v mornarico dr. Viktor Slamnik (roj.
1882). Med leti 1904, ko se pojavi v mornariških virih, in 1917, ko je od-
šel v penzijo, je dosegel položaj zdravnika bojne ladje, tj. polkovnika. Isti
položaj je dosegel dr. Friderik Bogensborger (roj. 1887) iz St. Salvatorja na
zgornjem Koroškem. Vir ga spremlja do konca prve svetovne vojne.12
Značilna služba mornarice, kjer so se pogosto pojavili Slovenci, je
bila služba pomorskih inženirjev vseh strok. S Koroške imamo dva ele-
ktroinženirja, ki sta služila med leti 1902 in 1909. To sta Jurij Han (roj.
leta 1882) iz Beljaka in Rihard Canaval (roj. 1884) iz Celovca. Med pomor-
skostrojnimi inženirji beležimo Evgena Moro iz Drevelj pri Beljaku (roj.
1884), ki je prišel v mornarico kot nižji strojni mojster ter s študijem in
izredno pridnostjo napredoval v inženirja strojegradnje (1910). Dalje je
tu še Jožef Fiedler (roj. 1889) iz Št. Vida, artilerijski inženir, ki se je na to
mesto povzpel od navadnega mornarja. Končno je treba imenovati še inž.
Edvarda Fajta iz Celovca (roj 1816), ki je bil leta 1853 imenovan za gradbe-
nega asistenta mornarice.13
Na koncu naj navedem še mornariškega sodnega oficirja pl. Jožefa
Seidla iz Celovca (roj. 1831). V mornarico je prišel leta 1852 kot oficir
kopne vojske. V Pulju se je posvetil mornariški sodni službi in napredoval
v tej smeri do čina kapetana avditorja. Vir ga spremlja do leta 1867, ko je
bil verjetno upokojen.14
Če bi obdelovali še ostale mornariško-tehnične, komisarske,
administrativne in druge službe, bi se spoznali že z več kot petdesetimi
koroškimi oficirji mornarice, ki so službovali v omenjenem času. Žal nam
prostor tega ne dopušča. Ker pa gre tukaj za Korošce, je važno, da jih tudi
narodnostno opredelimo, posebno še, ker se med njimi pojavlja toliko
12 ÖStA, KA, »Grundbuch des Marine Offiziere 1820–1857, Vol. 24/34«; ÖStA, KA,
»Grundbuch des Marine Offiziere 1820–1857, Ärtze 38/502«; ÖStA, KA, »Qualifi-
cationsliste 227/5505, 221/5342 in 19/454.«
13 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 74/1861, 29/706, 152/3660, 53/1290«; ÖStA, KA, »
Grundbuch des Marine Offiziere 1820–1827, Vol. 24/38.«
14 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 216/5242.« Zaključki pričujoče razprave so deloma
povzeti po mojem poročilu Raziskovalni skupnosti Slovenije – Sklad Borisa Kidri-
ča – z dne 5. julija 1973.
239
ca leta 1853. Njemu sledi dr. Franc Kralj (roj. 1831), prav tako iz Št. Vida. V
mornarici se je imel položaj generala. Vir ga spremlja leti kot redni zdrav-
nik. Celovčan dr. Adolf Steiner (roj. 1847) je prišel v mornarico leta 1869
kot redni zdravnik. Leta 1898 je postal mornariški štabni zdravnik. Kot
tak je imel položaj generala. Vir ga spremlja do leta 1904, ko je bil upoko-
jen. Iz Malošč pri Beljaku je prišel v mornarico dr. Viktor Slamnik (roj.
1882). Med leti 1904, ko se pojavi v mornariških virih, in 1917, ko je od-
šel v penzijo, je dosegel položaj zdravnika bojne ladje, tj. polkovnika. Isti
položaj je dosegel dr. Friderik Bogensborger (roj. 1887) iz St. Salvatorja na
zgornjem Koroškem. Vir ga spremlja do konca prve svetovne vojne.12
Značilna služba mornarice, kjer so se pogosto pojavili Slovenci, je
bila služba pomorskih inženirjev vseh strok. S Koroške imamo dva ele-
ktroinženirja, ki sta služila med leti 1902 in 1909. To sta Jurij Han (roj.
leta 1882) iz Beljaka in Rihard Canaval (roj. 1884) iz Celovca. Med pomor-
skostrojnimi inženirji beležimo Evgena Moro iz Drevelj pri Beljaku (roj.
1884), ki je prišel v mornarico kot nižji strojni mojster ter s študijem in
izredno pridnostjo napredoval v inženirja strojegradnje (1910). Dalje je
tu še Jožef Fiedler (roj. 1889) iz Št. Vida, artilerijski inženir, ki se je na to
mesto povzpel od navadnega mornarja. Končno je treba imenovati še inž.
Edvarda Fajta iz Celovca (roj 1816), ki je bil leta 1853 imenovan za gradbe-
nega asistenta mornarice.13
Na koncu naj navedem še mornariškega sodnega oficirja pl. Jožefa
Seidla iz Celovca (roj. 1831). V mornarico je prišel leta 1852 kot oficir
kopne vojske. V Pulju se je posvetil mornariški sodni službi in napredoval
v tej smeri do čina kapetana avditorja. Vir ga spremlja do leta 1867, ko je
bil verjetno upokojen.14
Če bi obdelovali še ostale mornariško-tehnične, komisarske,
administrativne in druge službe, bi se spoznali že z več kot petdesetimi
koroškimi oficirji mornarice, ki so službovali v omenjenem času. Žal nam
prostor tega ne dopušča. Ker pa gre tukaj za Korošce, je važno, da jih tudi
narodnostno opredelimo, posebno še, ker se med njimi pojavlja toliko
12 ÖStA, KA, »Grundbuch des Marine Offiziere 1820–1857, Vol. 24/34«; ÖStA, KA,
»Grundbuch des Marine Offiziere 1820–1857, Ärtze 38/502«; ÖStA, KA, »Qualifi-
cationsliste 227/5505, 221/5342 in 19/454.«
13 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 74/1861, 29/706, 152/3660, 53/1290«; ÖStA, KA, »
Grundbuch des Marine Offiziere 1820–1827, Vol. 24/38.«
14 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 216/5242.« Zaključki pričujoče razprave so deloma
povzeti po mojem poročilu Raziskovalni skupnosti Slovenije – Sklad Borisa Kidri-
ča – z dne 5. julija 1973.
239
