Page 30 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
dagoško usmerjeni Gruber ni cenil. Končno naj imenujemo še prostor pod
št. 7, tj. astronomsko opazovalnico in veliko teraso. To so prostori, ki spa-
dajo v tisti del Gruberjeve stavbe, ki je bil namenjen pedagoškemu delu.
V stanovanjskih prostorih navaja Serajnikova »stanovanje za profesorja
matematike in ravnatelja brodarstva, obsegajoče štiri prostore.«9
Serajnikova je razporeditev prostorov povzela po Gruberjevem poro-
čilu deželni vladi 4. aprila 1783.10 Prav s temi ugotovitvami je zadela jedro
problema. Seveda ni bil njen namen problem rešiti, ker si je zadala pov-
sem druge, umetnostnozgodovinske naloge. Vendar ugotavlja naslednje:
Ni dvoma, da je bila stavba zgrajena za mehanične in hidravlične študije.
V ta namen je Gruber 15. januarja 1773 dobil 2000 goldinarjev za gradnjo
šole.11 V istem letu se je gradnja tudi začela. Toda na tem mestu se pojavlja-
jo vprašanja, na katera ne more odgovoriti umetnostni zgodovinar. Če je
šlo samo za mehanično in hidravlično šolo: 1) Od kod Kopatinova ugoto-
vitev, da so deželni stanovi Gruberju zaupali brodarsko šolo? 2) Zakaj lo-
čitev modelov za mehaniko in poljedelstvo od ladijskih modelov? 3) Zakaj
so ladijski modeli potrebovali posebno dvorano? 4) Zakaj Gruberjeva tr-
ditev, da je ta zbirka v naših deželah edinstvena? 5) In končno zakaj v me-
hanični šoli, kjer poučujejo tudi poljedelstvo in hidravliko, pouk astrono-
mije, in to povezano z veliko teraso?
Na prvi pogled navedena vprašanja niti niso bistvena, razen mor-
da prvega in zadnjega. In vendar so bistvena. Zato poskusimo odgovori-
ti najprej na prvo, ki se zdi zaradi termina »brodarska šola« najbolj zaple-
teno. Žal p. Gabrijel Gruber ni zapustil nikakega seznama svojih učencev.
Vendar na to vprašanje daje najbrž zadosten in utemeljen odgovor Jurij
Vega. Ko je prišel iz Gruberjeve šole v Ljubljani, je imel diplomo, ki mu je
priznavala naziv »brodarskega inženirja.«12
Torej je bil na jezuitski gimnaziji v Ljubljani in kasneje na šoli za me-
hanične in hidravlične študije tudi brodarski oddelek. Sprva se je zdelo,
da gre pravzaprav le za ladjedelski oddelek, kjer so se formirali načrtoval-
ci rečnih ladij vseh tedaj znanih tipov za plovbo po Savi, Dravi in Donavi
in drugih avstrijskih rekah. Toda prav Jurij Vega, ki je načrtoval vse mo-
goče vodne gradnje od mostov do pristanišč in suhih dokov, je dokaz, da v
9 Serajnik-Vavken 1959, 174.
10 AS, »Gruberjevo poročilo deželni vladi 4. aprila 1783,« Prezidialni spisi, konvolut
455.
11 AS, »Dekret 15. januarja 1773.«
12 Podatek je posredoval umetnostni zgodovinar in novinar Sandi Sitar iz Ljubljane.
30
dagoško usmerjeni Gruber ni cenil. Končno naj imenujemo še prostor pod
št. 7, tj. astronomsko opazovalnico in veliko teraso. To so prostori, ki spa-
dajo v tisti del Gruberjeve stavbe, ki je bil namenjen pedagoškemu delu.
V stanovanjskih prostorih navaja Serajnikova »stanovanje za profesorja
matematike in ravnatelja brodarstva, obsegajoče štiri prostore.«9
Serajnikova je razporeditev prostorov povzela po Gruberjevem poro-
čilu deželni vladi 4. aprila 1783.10 Prav s temi ugotovitvami je zadela jedro
problema. Seveda ni bil njen namen problem rešiti, ker si je zadala pov-
sem druge, umetnostnozgodovinske naloge. Vendar ugotavlja naslednje:
Ni dvoma, da je bila stavba zgrajena za mehanične in hidravlične študije.
V ta namen je Gruber 15. januarja 1773 dobil 2000 goldinarjev za gradnjo
šole.11 V istem letu se je gradnja tudi začela. Toda na tem mestu se pojavlja-
jo vprašanja, na katera ne more odgovoriti umetnostni zgodovinar. Če je
šlo samo za mehanično in hidravlično šolo: 1) Od kod Kopatinova ugoto-
vitev, da so deželni stanovi Gruberju zaupali brodarsko šolo? 2) Zakaj lo-
čitev modelov za mehaniko in poljedelstvo od ladijskih modelov? 3) Zakaj
so ladijski modeli potrebovali posebno dvorano? 4) Zakaj Gruberjeva tr-
ditev, da je ta zbirka v naših deželah edinstvena? 5) In končno zakaj v me-
hanični šoli, kjer poučujejo tudi poljedelstvo in hidravliko, pouk astrono-
mije, in to povezano z veliko teraso?
Na prvi pogled navedena vprašanja niti niso bistvena, razen mor-
da prvega in zadnjega. In vendar so bistvena. Zato poskusimo odgovori-
ti najprej na prvo, ki se zdi zaradi termina »brodarska šola« najbolj zaple-
teno. Žal p. Gabrijel Gruber ni zapustil nikakega seznama svojih učencev.
Vendar na to vprašanje daje najbrž zadosten in utemeljen odgovor Jurij
Vega. Ko je prišel iz Gruberjeve šole v Ljubljani, je imel diplomo, ki mu je
priznavala naziv »brodarskega inženirja.«12
Torej je bil na jezuitski gimnaziji v Ljubljani in kasneje na šoli za me-
hanične in hidravlične študije tudi brodarski oddelek. Sprva se je zdelo,
da gre pravzaprav le za ladjedelski oddelek, kjer so se formirali načrtoval-
ci rečnih ladij vseh tedaj znanih tipov za plovbo po Savi, Dravi in Donavi
in drugih avstrijskih rekah. Toda prav Jurij Vega, ki je načrtoval vse mo-
goče vodne gradnje od mostov do pristanišč in suhih dokov, je dokaz, da v
9 Serajnik-Vavken 1959, 174.
10 AS, »Gruberjevo poročilo deželni vladi 4. aprila 1783,« Prezidialni spisi, konvolut
455.
11 AS, »Dekret 15. januarja 1773.«
12 Podatek je posredoval umetnostni zgodovinar in novinar Sandi Sitar iz Ljubljane.
30
