Page 312 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 312
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Elisabeth«, pomožne ladje in osrednja skladišča; ing. Friederich Fritz je
vodil ekipo, ki je projektirala torpedovke in šolske ladje. Znano je, da so se
v naslednjih letih ekipe pomnožile in da je Ferdinand Štolfa prešel iz pro-
jektiranja dokov na projektiranje ladij.
Ko je Daublebsky prevzel poveljstvo mornarice, so bile vse omenje-
ne akcije v polnem teku. Začela se je vojnopomorska izgradnja, ki sicer ni
bila med najhitrejšimi v Evropi (Dunaj je s slabo finančno politiko pos-
krbel, da ni uspelo iti hitreje), ki pa je v trinajstih letih admiralovega po-
veljstva postala rekordna za ves čas avstrijskega vojnega pomorstva. Do
leta 1897 je bilo dograjenih 13 bojnih ladij in večjih križark, 7 rušilcev, 2
visokomorski torpedovki, 22 torpedovk 1. in 29 2. reda, 10 ladij za poseb-
ne naloge, 1 šolska ladja in več po možnih ladij. Prav tako so bile do gra-
jene prve podmornice. Po smrti Daublebskega je bilo v gradnji in pripravi
še 14 ladij po načrtih njegovih ekip, ki so bile dograjene v nekoliko po-
časnejšem tempu do leta 1904. Torej je v času Daublebskega nastala nova
flota skoraj 100 ladij (če štejemo pomožne ladje, je število bistveno več-
je), ki so znatno zmanjšale številčno premoč italijanske jadranske flote.
Zanimivo je poudariti, da so bile med pomožnimi ladjami tudi take, ki so
imele človekoljubne namene, kajti namenjene so bile prevozu vode prebi-
valcem dalmatinskih otokov, dejavnosti, ki se je začela prav v njegovem
času na široko izvajati in traja še danes. Če pogledamo ustroj nove flo-
te, opazimo naslednje: Daublebsky se je v izgradnji vojnih ladij dosledno
držal obrambne koncepcije. To dokazuje celoten sestav flote, ki je zasno-
vana na manjšem številu bojnih ladij, večjem številu križark in rušilcev in
velikem številu torpedovk srednjega dosega. K vsemu temu so pripomog-
li že omenjeni »kranjski«, tj. slovenski oficirji, ki jih je stalno pošiljal na
Dunaj na seje mornariške sekcije in raznih oddelkov vojnega ministrstva.
Ker se je njegov program izgradnje flote nadaljeval tudi po letu 1904 in
ker je obrambno koncepcijo sprejel tudi veliki admiral Anton Haus, lahko
rečemo, da se imamo pravzaprav Daublebskemu zahvaliti, da je bila ita-
lijanska jadranska flota med prvo svetovno vojno neaktivna in da ni po-
skušala z večjimi akcijami na vzhodni obali Jadrana.
Popolnoma jasno je, da je v tej svoji politiki uspel kljub militariz-
mu kopne vojske, ki pa na spopad ni bila pripravljena ali prav zaradi
tega. Pokojni kapetan bojne ladje Rihard Makovec iz Trsta, ki je to pov-
zel iz pripovedovanja starejših oficirjev, mu je pripisal naslednji stavek:
»Pred smrtjo, ki nam jo pripravljajo, se uporno branimo,« kar je v popol-
nem nasprotju s frazo, ki jo pripisujejo Francu Jožefu pred napadom na
312
Elisabeth«, pomožne ladje in osrednja skladišča; ing. Friederich Fritz je
vodil ekipo, ki je projektirala torpedovke in šolske ladje. Znano je, da so se
v naslednjih letih ekipe pomnožile in da je Ferdinand Štolfa prešel iz pro-
jektiranja dokov na projektiranje ladij.
Ko je Daublebsky prevzel poveljstvo mornarice, so bile vse omenje-
ne akcije v polnem teku. Začela se je vojnopomorska izgradnja, ki sicer ni
bila med najhitrejšimi v Evropi (Dunaj je s slabo finančno politiko pos-
krbel, da ni uspelo iti hitreje), ki pa je v trinajstih letih admiralovega po-
veljstva postala rekordna za ves čas avstrijskega vojnega pomorstva. Do
leta 1897 je bilo dograjenih 13 bojnih ladij in večjih križark, 7 rušilcev, 2
visokomorski torpedovki, 22 torpedovk 1. in 29 2. reda, 10 ladij za poseb-
ne naloge, 1 šolska ladja in več po možnih ladij. Prav tako so bile do gra-
jene prve podmornice. Po smrti Daublebskega je bilo v gradnji in pripravi
še 14 ladij po načrtih njegovih ekip, ki so bile dograjene v nekoliko po-
časnejšem tempu do leta 1904. Torej je v času Daublebskega nastala nova
flota skoraj 100 ladij (če štejemo pomožne ladje, je število bistveno več-
je), ki so znatno zmanjšale številčno premoč italijanske jadranske flote.
Zanimivo je poudariti, da so bile med pomožnimi ladjami tudi take, ki so
imele človekoljubne namene, kajti namenjene so bile prevozu vode prebi-
valcem dalmatinskih otokov, dejavnosti, ki se je začela prav v njegovem
času na široko izvajati in traja še danes. Če pogledamo ustroj nove flo-
te, opazimo naslednje: Daublebsky se je v izgradnji vojnih ladij dosledno
držal obrambne koncepcije. To dokazuje celoten sestav flote, ki je zasno-
vana na manjšem številu bojnih ladij, večjem številu križark in rušilcev in
velikem številu torpedovk srednjega dosega. K vsemu temu so pripomog-
li že omenjeni »kranjski«, tj. slovenski oficirji, ki jih je stalno pošiljal na
Dunaj na seje mornariške sekcije in raznih oddelkov vojnega ministrstva.
Ker se je njegov program izgradnje flote nadaljeval tudi po letu 1904 in
ker je obrambno koncepcijo sprejel tudi veliki admiral Anton Haus, lahko
rečemo, da se imamo pravzaprav Daublebskemu zahvaliti, da je bila ita-
lijanska jadranska flota med prvo svetovno vojno neaktivna in da ni po-
skušala z večjimi akcijami na vzhodni obali Jadrana.
Popolnoma jasno je, da je v tej svoji politiki uspel kljub militariz-
mu kopne vojske, ki pa na spopad ni bila pripravljena ali prav zaradi
tega. Pokojni kapetan bojne ladje Rihard Makovec iz Trsta, ki je to pov-
zel iz pripovedovanja starejših oficirjev, mu je pripisal naslednji stavek:
»Pred smrtjo, ki nam jo pripravljajo, se uporno branimo,« kar je v popol-
nem nasprotju s frazo, ki jo pripisujejo Francu Jožefu pred napadom na
312
