Page 172 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 172
aša Henig Miščič, Leonida Borondič in Aleksander Panjek
V začetku 17. stoletja se v virih pojavljajo obrtniki, ki so bili tesno pre-
pleteni s podeželskim prebivalstvom. V okolici trga Gospa Sveta so delovali
kovači, tkalci, tesarji, lastniki gostiln ob trgovskih cestah in upravljavci mi-
tninskih postaj, ki so bili vsi kmečkega stanu. Ročna dela so bila značilna
za manjše kmetije, ki so imele manjše vrtove in njive. Še ena tipična kme-
tijska obrt, značilna za to območje, je bilo tkalstvo. V kraju Possau je nek
kmet delal s še štirimi tkalci. Tudi na kmetiji v bližnji vasi St. Michael am
Zollfeld so trije gostači opravljali delo tkalcev. Konec 18. stoletja je bilo za-
beleženo, da so na omenjenih kmetijah še zmeraj delali tkalci, ki so tokrat
delovali v okviru založniškega sistema, za potrebe tovarne voščenega pla-
tna v Celovcu (Eichert 2007, 192, 194).
O razvoju kmečke obrti, ki je imela potencial, da postane del proizvodnje
v okviru založništva, nam govori premoženje, ki ga je ob svoji smrti leta
1669 zapustila Eva Steinhauser, prebivalka vasice Zobrce pri Beljaku. Nje-
no premično premoženje je bilo ocenjeno na 40 goldinarjev in se je nanaša-
lo predvsem na kose oblačil, majhno količino hrane in precejšnje količine
perila, preje ter opreme za predelavo lanu. Verjetno je bila hči kmeta, ki se
ni nikoli poročila in je zato ostala na kmetiji staršev. Specializirala se je za
predelavo tekstila, kar ji je prinašalo dohodek. Hanisch-Wolfram sklepa, da
je dejavnost opravljala za podjetnika v okviru založniškega sistema (2015,
98). O tem, ali je vrednost premoženja ženske v višini 40 goldinarjev velika
ali majhna, lahko presodimo tako, da jo pretvorimo v žito. Po tedanji ceni
na ljubljanskem trgu (Valenčič 1977, 139) je bilo s tolikim denarjem mogoče
nabaviti 1.272 litrov pšenice ali 1.767 litrov rži, s čimer bi se lahko prehra-
njevala štiri in pol oziroma šest let. Njeno premično premoženje torej ni
bilo ravno skromno. Pri premožnejših kmetih pa je bila trgovina s teksti-
lom samo ena od dejavnosti, s katero se je ukvarjal kak član gospodinjstva
in je bila najverjetneje postranska oz. dopolnilna.
Zaključek
Kakor je razvidno iz analize interpretacij in pregleda obstoječe literature,
je podeželsko prebivalstvo Koroške kombiniralo dejavnosti in vire dohod-
kov med agrarnimi ter neagrarnimi panogami. Kmetje so se v manjši meri
posvečali vzgoji poljščin in se več ukvarjali z živinorejo ter s proizvodnjo
izdelkov. Prednjačila sta transportna dejavnost in prodaja goveda na ob-
močje Beneške republike.
Tekom obravnavanega obdobja, med 16. in koncem 18. stoletja, se je po-
deželsko prebivalstvo ukvarjalo z različnimi neagrarnimi panogami. Poseb-
no mesto sta imela fužinarstvo in rudarstvo, v okviru katerih so kmetje v
170
V začetku 17. stoletja se v virih pojavljajo obrtniki, ki so bili tesno pre-
pleteni s podeželskim prebivalstvom. V okolici trga Gospa Sveta so delovali
kovači, tkalci, tesarji, lastniki gostiln ob trgovskih cestah in upravljavci mi-
tninskih postaj, ki so bili vsi kmečkega stanu. Ročna dela so bila značilna
za manjše kmetije, ki so imele manjše vrtove in njive. Še ena tipična kme-
tijska obrt, značilna za to območje, je bilo tkalstvo. V kraju Possau je nek
kmet delal s še štirimi tkalci. Tudi na kmetiji v bližnji vasi St. Michael am
Zollfeld so trije gostači opravljali delo tkalcev. Konec 18. stoletja je bilo za-
beleženo, da so na omenjenih kmetijah še zmeraj delali tkalci, ki so tokrat
delovali v okviru založniškega sistema, za potrebe tovarne voščenega pla-
tna v Celovcu (Eichert 2007, 192, 194).
O razvoju kmečke obrti, ki je imela potencial, da postane del proizvodnje
v okviru založništva, nam govori premoženje, ki ga je ob svoji smrti leta
1669 zapustila Eva Steinhauser, prebivalka vasice Zobrce pri Beljaku. Nje-
no premično premoženje je bilo ocenjeno na 40 goldinarjev in se je nanaša-
lo predvsem na kose oblačil, majhno količino hrane in precejšnje količine
perila, preje ter opreme za predelavo lanu. Verjetno je bila hči kmeta, ki se
ni nikoli poročila in je zato ostala na kmetiji staršev. Specializirala se je za
predelavo tekstila, kar ji je prinašalo dohodek. Hanisch-Wolfram sklepa, da
je dejavnost opravljala za podjetnika v okviru založniškega sistema (2015,
98). O tem, ali je vrednost premoženja ženske v višini 40 goldinarjev velika
ali majhna, lahko presodimo tako, da jo pretvorimo v žito. Po tedanji ceni
na ljubljanskem trgu (Valenčič 1977, 139) je bilo s tolikim denarjem mogoče
nabaviti 1.272 litrov pšenice ali 1.767 litrov rži, s čimer bi se lahko prehra-
njevala štiri in pol oziroma šest let. Njeno premično premoženje torej ni
bilo ravno skromno. Pri premožnejših kmetih pa je bila trgovina s teksti-
lom samo ena od dejavnosti, s katero se je ukvarjal kak član gospodinjstva
in je bila najverjetneje postranska oz. dopolnilna.
Zaključek
Kakor je razvidno iz analize interpretacij in pregleda obstoječe literature,
je podeželsko prebivalstvo Koroške kombiniralo dejavnosti in vire dohod-
kov med agrarnimi ter neagrarnimi panogami. Kmetje so se v manjši meri
posvečali vzgoji poljščin in se več ukvarjali z živinorejo ter s proizvodnjo
izdelkov. Prednjačila sta transportna dejavnost in prodaja goveda na ob-
močje Beneške republike.
Tekom obravnavanega obdobja, med 16. in koncem 18. stoletja, se je po-
deželsko prebivalstvo ukvarjalo z različnimi neagrarnimi panogami. Poseb-
no mesto sta imela fužinarstvo in rudarstvo, v okviru katerih so kmetje v
170
