Page 168 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 168
aša Henig Miščič, Leonida Borondič in Aleksander Panjek
Preglednica 6.1 Koroški (in delno morda kranjski) tovorniki, ki so leta 1630 prenočili
na posestvu Dobrovo v Goriških brdih ob nakupu vina
Tovornik Število obiskov Skupna količina Povprečni transport
Litri Litri Št. tovorov
Gasper Moser ., ., ,
Anse Tsmeu ., ., ,
Tomas Erhart ., .,
Jerg Snabou ., ., ,
Partl Sueb ., ,
Bastl Fritz ., ,
Mates Standacher ., , ,
Adam Appresnig ., , ,
Jacob Riedl ., ., ,
., ,
,
Opombe Po Panjek (2002b, 102, 15 za merske enote).
da je vsak konj lahko prenašal po en tovor (to je osem veder za skupaj 129
litrov) (preglednica 6.1), lahko izračunamo, da je vsak tovornik razpolagal
z večjo ali manjšo karavano tovornih konj, in sicer vsaj sedem do 24 konj,
lahko pa tudi več, saj manjši in šibkejši konji niso zmogli nositi niti pol
tovora (štiri vedra oz. 65 litrov). To bi lahko potrjevalo, da so se v resnici
ukvarjali s prekupčevanjem vina in ne le s transportom.
Sicer pa so med tovorniki z južne Koroške obstajale razlike, saj so nekate-
ri premogli močne konje, drugi šibkejše, eni so jih imeli več hkrati, drugi po
enega ali niti tega ne. Nekateri so celo namensko kupili ali drugače prido-
bili malega konja, z njim odjezdili na jug, kjer so nabavili vino in ga zatem
prodajali na Koroškem. Tovornike s šibkejšimi konji je mitničar v Trbižu
leta 1634 opredeljeval kot »podložnike in kajžarje iz okoliških gospostev«,
ki so tovorili pretežno po bovški poti z namenom, »da lahko zadovoljijo
svojo gosposko«. Za tiste, ki so razpolagali »z močnimi konji«, pa naj bi bila
prikladnejša pot čez Plöckenpass (Monte Croce Carnico) v Ziljsko dolino
(Panjek 2000, 406). A prebivalci Ziljske doline so bili dejavni tudi na cesti
čez prelaz Predel, ki je Koroško povezoval z goriško grofijo. Ohranila se je
zgovorna pritožba štirih Ziljcev iz leta 1619 na uvedbo nove mitnine, v ka-
teri so sami utemeljevali svojo dejavnost: »Naši ljubi predniki so pred nami
nepojmljivo dolgo let in nato smo še mi že preko 40 let tovorili po cestah
skozi Bovško, zato da si zagotovimo prehrano in da lahko izplačamo naša
gosposka bremena, bog že ve, kako težko se moramo v vetru, dežju, snegu
in nevihti truditi in iskati svoj zaslužek« (str. 409).
Z 18. stoletjem se, kot drugje, tudi v Ziljski dolini pojavi prehajanje s to-
166
Preglednica 6.1 Koroški (in delno morda kranjski) tovorniki, ki so leta 1630 prenočili
na posestvu Dobrovo v Goriških brdih ob nakupu vina
Tovornik Število obiskov Skupna količina Povprečni transport
Litri Litri Št. tovorov
Gasper Moser ., ., ,
Anse Tsmeu ., ., ,
Tomas Erhart ., .,
Jerg Snabou ., ., ,
Partl Sueb ., ,
Bastl Fritz ., ,
Mates Standacher ., , ,
Adam Appresnig ., , ,
Jacob Riedl ., ., ,
., ,
,
Opombe Po Panjek (2002b, 102, 15 za merske enote).
da je vsak konj lahko prenašal po en tovor (to je osem veder za skupaj 129
litrov) (preglednica 6.1), lahko izračunamo, da je vsak tovornik razpolagal
z večjo ali manjšo karavano tovornih konj, in sicer vsaj sedem do 24 konj,
lahko pa tudi več, saj manjši in šibkejši konji niso zmogli nositi niti pol
tovora (štiri vedra oz. 65 litrov). To bi lahko potrjevalo, da so se v resnici
ukvarjali s prekupčevanjem vina in ne le s transportom.
Sicer pa so med tovorniki z južne Koroške obstajale razlike, saj so nekate-
ri premogli močne konje, drugi šibkejše, eni so jih imeli več hkrati, drugi po
enega ali niti tega ne. Nekateri so celo namensko kupili ali drugače prido-
bili malega konja, z njim odjezdili na jug, kjer so nabavili vino in ga zatem
prodajali na Koroškem. Tovornike s šibkejšimi konji je mitničar v Trbižu
leta 1634 opredeljeval kot »podložnike in kajžarje iz okoliških gospostev«,
ki so tovorili pretežno po bovški poti z namenom, »da lahko zadovoljijo
svojo gosposko«. Za tiste, ki so razpolagali »z močnimi konji«, pa naj bi bila
prikladnejša pot čez Plöckenpass (Monte Croce Carnico) v Ziljsko dolino
(Panjek 2000, 406). A prebivalci Ziljske doline so bili dejavni tudi na cesti
čez prelaz Predel, ki je Koroško povezoval z goriško grofijo. Ohranila se je
zgovorna pritožba štirih Ziljcev iz leta 1619 na uvedbo nove mitnine, v ka-
teri so sami utemeljevali svojo dejavnost: »Naši ljubi predniki so pred nami
nepojmljivo dolgo let in nato smo še mi že preko 40 let tovorili po cestah
skozi Bovško, zato da si zagotovimo prehrano in da lahko izplačamo naša
gosposka bremena, bog že ve, kako težko se moramo v vetru, dežju, snegu
in nevihti truditi in iskati svoj zaslužek« (str. 409).
Z 18. stoletjem se, kot drugje, tudi v Ziljski dolini pojavi prehajanje s to-
166
