Page 184 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 184
s Beguš

Preglednica 7.2 Nadaljevanje s prejšnje strani

Št. Vas oziroma objekt Število hiš Prebivalci/vas se preživljajo/imajo

 Petjag (Ponteaco)  Odlična polja z vinom in žitom

 Špeter (S. Pietro)  Odlična polja z vinom in žitom

 Sarženta (Sarsenta)  Odlična polja z vinom in žitom

 Ažla (Azzida)  Odlična polja z vinom in žitom

 Cerkev Sv. Kvirina (Chiesa di S. Querino)

 Most (Ponte di S. Querino)

 Mersa  S polji z vinom in žitom

 Peč za žganje apna v Mersi (Fornace di Mersa)

 Sv. Anton (S. Antonio) pribl.  Z nabiranjem vina in žita

 Blažin (Perblasini)  S polji

 Sovodnje (Sovogna) pribl.  S polji, z nabiranjem vina in žita ter živino

 Gabrovica (Gabraviza)  Z živino in s polji

 Čeplečičše (Plesiszka)  Z živino in obdelovanjem lesa

 Topolovo (Topolova)  Z živino in obdelovanjem lesa

 Ravne (Rauni)  Z živino in prodajo sena

 Hudournik Kozica (Torrente Cosizza)

 Hudournik Arbeč (Torrente Auberna)

 Vrh Kolovrata (Cima del Monte Collovrat)

 Očne Bardo (Uozna berda)  Z živino in obdelovanjem lesa

 Dreka (Drenchia)  Z živino, s sadjarstvom in z obdelovanjem lesa

 Cerkev v Štoblanku (Chiesa di S. Wolfgango)

 Breg (Nabriesi)  Z živino

 Polava (Polava) pribl.  Z živino in s prodajo sadja

 Selce (Seuza)  Z živino, zemljišči z vinom in žitom

 Platac (Plataz) pribl.  Z živino in s polji z vinom in žitom

 Garmak (Germik)  Z živino in dobrimi polji

 Kozica (Cosiza)  Dobra polja z vinom in žitom ter živina

 Lesa (Naliesach)  Dobra polja z žitom in vinom

 Sv. Marina

 Župnija sv. Lenarta (s. Leonardo Pieve)

 Prelaz Podbonesec (il Passo Puffaro)

zadostno (Corbellini, Cerno in Sava 1992, 560–581). Tako lahko razlike v
razlagah pripišemo različnim merilom opazovalcev oz. piscev zapisov.

Poleg naštetih neagrarnih dejavnosti je obstajalo tudi mezdno delo, o ka-
terem sicer lahko zanesljivo sklepamo šele na podlagi pričevanj iz leta 1807,
ko Rota omenja, da so se le-tega poleg moških posluževale tudi ženske kot

182
   179   180   181   182   183   184   185   186   187   188   189