Page 25 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
liki, ki vsekakor obstajajo in sobivajo. Kljub temu pa pluriaktivnost
ni predstavljala specifičnega študijskega področja za zgodovinarje.
Pluriaktivnost se je že od samega začetka predstavljala kot alternativa
protoindustriji, in sicer tako v smislu tematike kot pristopa, saj se je osre-
dotočala na podeželsko družbo in gospodarstvo namesto na zgodovino in-
dustrije ter razvoja. Hubscher je priznal, da so bili zgodovinarji protoin-
dustrije prvi, ki so tem dejavnostim dali »neko legitimnost«. Ker pa so se
omejili na poklice v industriji, je bilo treba polje interpretacije razširiti v
tri smeri:
1. v prostoru – vključevati ne le lokalne podeželske industrije, temveč
tudi pogosto večmesečne migracije na dolge razdalje;
2. po sektorjih – vključevati dejavnosti iz terciarnega sektorja, s kateri-
mi so se ukvarjale kmečke družine;
3. v času – ker je pluriaktivnost dolgotrajen pojav, ki presega kronološke
meje, postavljene za protoindustrijo.
Temeljne značilnosti Hubscherjevega razumevanja pluriaktivnosti je
mogoče sintetizirati takole (1988, 9–11):
1. pluriaktivnost raziskuje integracijo »podeželskega sveta« v industrij-
sko družbo;
2. pluriaktivnost kmetu ponuja manevrski prostor med kmetijskimi in
nekmetijskimi viri dohodka;
3. protoindustrija je ena od možnih oblik pluriaktivnosti;
4. kmetijsko komponento je treba podrobno preučiti, da bi razumeli na-
čine kombiniranja z drugo, neagrarno dejavnostjo;
5. pluriaktivnost izkazuje plastičnost, fleksibilnost, sposobnost prila-
gajanja različnim okoliščinam, kar pojasnjuje ohranjanje te oblike de-
la skozi stoletja;
6. pluriaktivnost nima vnaprej določenega izida glede odpornosti kmeč-
ke ekonomije in družbe na spremembe.
Hubsher in »francoska šola« sta menila, da pluriaktivnost obstaja le, če
je bil prvi poklic kmetijstvo in se je to kombiniralo z drugo dejavnostjo v
industrijskem ali terciarnem sektorju. Tako razumevanje je pomenilo, da
nobena kmetijska dejavnost ni prišla v poštev kot oblika kombiniranja do-
hodkov, ki bi tvorila pluriaktivnost. Zato so bile iz koncepta izključene ta-
ko dejavnosti v sklopu lastnega kmetijskega obrata, pa čeprav so bile tr-
23
liki, ki vsekakor obstajajo in sobivajo. Kljub temu pa pluriaktivnost
ni predstavljala specifičnega študijskega področja za zgodovinarje.
Pluriaktivnost se je že od samega začetka predstavljala kot alternativa
protoindustriji, in sicer tako v smislu tematike kot pristopa, saj se je osre-
dotočala na podeželsko družbo in gospodarstvo namesto na zgodovino in-
dustrije ter razvoja. Hubscher je priznal, da so bili zgodovinarji protoin-
dustrije prvi, ki so tem dejavnostim dali »neko legitimnost«. Ker pa so se
omejili na poklice v industriji, je bilo treba polje interpretacije razširiti v
tri smeri:
1. v prostoru – vključevati ne le lokalne podeželske industrije, temveč
tudi pogosto večmesečne migracije na dolge razdalje;
2. po sektorjih – vključevati dejavnosti iz terciarnega sektorja, s kateri-
mi so se ukvarjale kmečke družine;
3. v času – ker je pluriaktivnost dolgotrajen pojav, ki presega kronološke
meje, postavljene za protoindustrijo.
Temeljne značilnosti Hubscherjevega razumevanja pluriaktivnosti je
mogoče sintetizirati takole (1988, 9–11):
1. pluriaktivnost raziskuje integracijo »podeželskega sveta« v industrij-
sko družbo;
2. pluriaktivnost kmetu ponuja manevrski prostor med kmetijskimi in
nekmetijskimi viri dohodka;
3. protoindustrija je ena od možnih oblik pluriaktivnosti;
4. kmetijsko komponento je treba podrobno preučiti, da bi razumeli na-
čine kombiniranja z drugo, neagrarno dejavnostjo;
5. pluriaktivnost izkazuje plastičnost, fleksibilnost, sposobnost prila-
gajanja različnim okoliščinam, kar pojasnjuje ohranjanje te oblike de-
la skozi stoletja;
6. pluriaktivnost nima vnaprej določenega izida glede odpornosti kmeč-
ke ekonomije in družbe na spremembe.
Hubsher in »francoska šola« sta menila, da pluriaktivnost obstaja le, če
je bil prvi poklic kmetijstvo in se je to kombiniralo z drugo dejavnostjo v
industrijskem ali terciarnem sektorju. Tako razumevanje je pomenilo, da
nobena kmetijska dejavnost ni prišla v poštev kot oblika kombiniranja do-
hodkov, ki bi tvorila pluriaktivnost. Zato so bile iz koncepta izključene ta-
ko dejavnosti v sklopu lastnega kmetijskega obrata, pa čeprav so bile tr-
23
